Študije kažejo, da vadba zavira nevrodegenerativne bolezni in celo spodbuja nevrogenezo –ustvarjanje novih možganskih celic. Različna dodatna hranila še dodatno podprejo zavedanje in spomin in nas ščitijo pred upadom kognitivnih sposobnosti. Koristi vadbe so še zmanjšanje srčnožilnih obolenj, krepitev kosti in mišic ter nadzor telesne teže.
Čeprav večina oblik vadbe izboljša zaznavanje, so nekatere oblike vadbe vendarle boljše od drugih. Najnovejše študije kažejo, da imata vadba z uporom ali trening z utežmi, večje koristi na kognitivne funkcije kot aerobna vadba. Vaje za moč (z utežmi, dodatki, lastno težo) zavirajo razvoj sarkopenije (progresivno upadanje količine mišičnega tkiva in njegove učinkovitosti) , zavirajo upad kognitivnih sposobnosti in razvoj nevrodegenerativnih bolezni.
Študija klinike Mayo je pokazala, da redna vadba z lastno ali dodatno težo oziroma vaje za mišično moč v srednjih letih ali pozneje zmanjšajo tveganje za blagi kognitivni upad.
Zakaj so vaje koristne?
- povečujejo pretok krvi v možganih, izboljšujejo prenos kisika in hranil do kritičnih možganskih celic.
- spodbujajo angiogenezo (nastanek novih krvnih žil iz že obstoječih) in nevrogenezo (nastajanje novih nevronov iz matičnih celic) v hipokampusu. Angiogeneza je pomembna za nevrogenezo, ker izboljšan dotok krvi pospešuje rast novih nevronov in podpira živčne strukture.
- povečajo tvorbo ključnih nevrotransmiterjev, kot so serotonin, acetilholin in gama-aminomaslena kislina (GABA). Serotonin uravnava razpoloženje in spanje; acetilholin igra pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, spominu in učenju; GABA pa je glavni inhibitorni nevrotransmiter v možganih.
- povečuje tvorbo koristnih možganskih beljakovin, imenovanih nevrotrofini (družina proteinov, ki regulirajo preživetje nevronov). Večja fizična aktivnost lahko poveča tvorbo določenega nevrotrofina, ki ga povezujemo z izboljšano kognitivno funkcijo in plastičnostjo možganov.
Lahko jemo pred preiskavo krvi?
Nedavne raziskave kažejo, da so najbolj realni testi krvi 4 do 6 ur po obilnem obroku. Veliko ljudi se nikoli ne posti in mnogo jih ne da krvi, ker ne morejo stradati. Strokovnjaki ugotavljajo, da pregled krvi po 8 ali 12-urnem postenju, to je, če damo kri na tešče po prespani noči, ne odražajo, kaj se dogaja s krvjo v normalnih pogojih. To lahko vodi v lažen občutek varnosti. Po obroku se namreč povečata raven glukoze in trigliceridov. Pomembno je vedeti, kako hitro po obroku raven obeh upade, zato je teste najbolje opraviti nekaj ur po jedi. Takrat dobimo realno sliko, kaj se dogaja v telesu. Trigliceridi po obroku narastejo in lahko ostanejo povišani še več ur. Če nekdo strada 12 ur, lahko raven znatno upade in je ne moremo primerjati z realno, ki jo izmerimo nekaj ur po obroku. Iz nizke, jutranje ravni trigliveridov ni možno razbrati, ali so prisotna tveganja za srčnožilne bolezni.
S Q10 nad sladkorno
Študije kažejo, da lahko nekateri statini (zdravila za zniževanje holesterola) za 27 odstotkov povečajo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa II. Metaanaliza 13 študij z več kot 91 tisoč udeleženci je potrdila povezavo med statini in 9-odstotnim povečanjem sladkorne bolezni tipa II. Druga metaanaliza je pokazala, da so osebe, ki so užile višje doze statinov, za 12 odstotkov povečale tveganje za razvoj sladkorne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so užili povprečne količine statinov. Razlog za porast tveganja tiči v tem, da statini tanjšajo koencim Q10. Na srečo študije potrjujejo, da lahko z dodatki Q10 zmanjšamo presnovna tveganja, povezana s terapijo s statini. Sladkorni bolniki, ki redno uživajo dodatke Q10, znatno izboljšajo ravni sladkorja prav zaradi prej omenjene koristi.