Dobrodošli v letu 2019. Numerologi napovedujejo, da bo to leto najbolj karmično leto od vseh, kar naj bi pomenilo, da bomo doživeli ogromno preizkušenj. Jaz pa pravim, da bo leto takšno, kot si ga bomo naredili sami. Tisto, čemur bomo posvečali pozornost, bo rastlo. Naj bo pozornost usmerjena na čim bolj pozitivne dogodke ter na stvari, ki si jih sami želimo. Navadno ob novem letu naredimo veliko zaobljub in sklenemo, da bomo spremenili ali izboljšali veliko stvari, zato želim opisati v djotišu najpomembnejši planet, to je Luno ali Čandro. Ta predstavlja naš pogled na svet.
Vedski modreci so preko Čandre ali Lune v djotiš vključili spoznanje, da naše zaznave oblikujejo našo zavest in določajo, kakšno bo naše zavedanje ali pogled na stvari. Od tega je odvisno, kako se bo odvijalo naše življenje in kakšno bo.
Čandra simbolizira našo zavest, ki odločilno vpliva na to, kakšne bodo misli in – posledično – kakšna bodo naša čustva. Čustva so vedno odziv na misli. Misli pa so posledica zaznav iz okolja, ki nam jih neprestano sporočajo čutila: oči, ušesa, nos, jezik in koža. Zaznave, ki jih prejemamo, določajo stanje naše zavesti. Čandra simbolizira stalni proces opazovanja, zbiranja in beleženja podatkov o vsem v življenju. Kakovost zbranih podatkov določa kakovost naše zavesti. Čandra je torej naše dojemanje sebe in sveta ali pogovorno očala, skozi katera zremo v svet.
Dobro postavljena Luna (Čandra) v natalni karti pomeni pozitivno naravnanost v življenju, slabo postavljena ali šibka Luna pa dostikrat prinaša negativen pogled, strah, potegnjenost vase in občutek ogroženosti; šibka Čandra v karti označuje osebo, ki do polovice napolnjen kozarec običajno vidi na pol prazen in ne do polovice poln.
Luna je simbolno povezana z našimi čutili. Čutila so posredniki, ki prevajajo vibracije iz okolja v naše zaznave. Omogočajo nam, da opazujemo in zaznavamo svet kot kraj dvojnosti. Šele s pomočjo čutil lahko postavljamo meje, meje pa so nujne, če hočemo izkušati, kdo in kaj smo oziroma nismo.
V natalni karti radi vidimo, da je Čandra svetla. Astronomsko gledano je Čandra svetla ob polni luni. V astrološki karti pa je Čandra svetla, kadar je daleč od Sonca – Surje. Svetlejša kot je Čandra, dlje lahko simbolno vidimo. To pomeni, da v našo zavest prihaja veliko zaznav. Bogatejša kot je zavest, na večji bazi podatkov lahko deluje Merkur – Budha. Večja kot je baza podatkov, večja je možnosti izbire.
Če je Luna – Čandra temna, bi lahko bilo v zavesti manj zaznav. Takrat ima Čandra, ki je sicer naravno ugoden planet, možnost, da postane manj ugodna ali celo nekoliko neugodna. Tako kot pri Soncu – Surji tudi za Luno – Čandro velja, da njeno kakovost vedno lahko izboljšamo z odgovarjajočimi preventivnimi ukrepi.
Pogled na to vprašanje je za kakovost življenja slehernega od nas tako pomemben, da bi mu rada namenila še nekaj več pozornosti.
V življenju velja, da tako kot stvari vidimo, takšne tudi doživljamo. Zato so naši zgodnji vtisi, ki jih dobimo v otroštvu, zelo pomembni. Dostikrat za vse življenje ostanejo okno, skozi katerega gledamo v svet. V prispodobi bi lahko rekli takole: »Če smo v otroštvu iz stanovanja lahko videli le ozek pas temnega notranjega dvorišča, bodo naši vtisi o naravi, ki nas obdaja, precej drugačni, kot če smo živeli na hribu z razgledom po vsej dolini.« Kot odrasle osebe vemo, da lahko otroške predstave o okolju, ki nas obdaja, spremenimo in smo v glavnem tudi jih. Za primer zgoraj bi lahko rekli, da smo jih spremenili vsakič, ko smo stopili iz stanovanja in videli še košček drugačnega sveta. Toda, kaj če nikoli ne bi stopili iz stanovanja? Kaj bi se z našo zaznavo zgodilo takrat? Tudi takrat imamo možnost, da razširimo svoje zaznave o svetu. To lahko storimo s svojo domišljijo, brez neposredne izkušnje v realnem svetu. Kajti tudi z domišljijo vplivamo na stanje našega duha ali zavesti. Svet si lahko predstavljamo drugače s pomočjo fotografij, knjig, televizije, računalnika, pogovora … Če bi na kakršenkoli način v svoji zavesti lahko zaznali stvari drugačne, bi bila tudi naša predstava o njih drugačna. Spremenjeno mnenje bi neposredno vplivalo na drugačno izkušnjo okolja. Morda bi rekli: »Res je, da skozi moje okno lahko vidim le ozek pas temnega dvorišča. Vem pa, da nekaj metrov stran lahko rastejo drevesa in trava, teče potok in je lep razgled na gore.« Ali bi si v tem primeru svet predstavljali drugače? Zagotovo. In tako bi ga tudi občutili. Porodila bi se želja, da ga okusimo. Morda bi se zato končno le odpravili iz stanovanja in svet tudi konkretno, izkustveno spoznali. S tem bi neposredno spremenili svojo realnost in s tem življenje. Zelo pomembno se je zavedati, da svoje življenje lahko bistveno spremenimo, če smo na kakršenkoli način sposobni spremeniti zgodbo, ki si jo o njem pripovedujemo.