Gozdne kopeli, znane tudi kot gozdna terapija, postajajo čedalje bolj priljubljene. Vse več ljudi po svetu namreč išče stik z naravo, in sicer z namenom, da uglasi čute in se poveže s sabo.
Eden glavnih razlogov, zakaj je zdravljenje z gozdovi lahko tako koristno, je dejstvo, da drevesa oddajajo koristne spojine, imenovane fitoncidi. Gre za nekakšne naravne antibiotike, ki učinkovito znižajo ravni stresnih hormonov in povečajo izražanje protirakastih proteinov. Koristi gozdne kopeli je sicer več:
… krepi imunski sistem
Gozdno kopanje je morda eden od najbolj čudnih, a naravnih načinov za zaustavitev okužbe in krepitev imunskega sistema. A raziskave kažejo, da lahko preživljanje v naravi bistveno poveča aktivnost belih krvnih celic (to so naravne celice ubijalke – tudi NK celice). NK celice pomagajo v boju proti virusom in tumorskim celicam. Že tridnevna kopel v gozdu znatno poveča število in aktivnost NK celic, pa tudi ravni intracelularnih protirakastih beljakovin. Pozitivne učinke gozdnega kopanja pripisujejo fitoncidom, ki so v osnovi antimikrobna lesna eterična olja dreves, kot so alfa-pinen in limonen.
Raziskave so pokazale tudi, da lahko izpostavljenost fitoncidom znatno poveča aktivnost NK, zniža ravni stresnih hormonov in poveča izražanje protirakastih beljakovin. Nič čudnega ni, če rakave paciente pošljemo v gozd. Ne le da se v gozdu zmanjšata stres in anksioznost, ki sta eden ključnih razlogov za raka, temveč se tako tudi telo lažje bori proti raku.
… znižuje krvni tlak
Dlje časa trajajoči visok krvni tlak je stanje, ki ga ne smemo prezreti. Gozdno kopanje pripomore k znižanju krvnega tlaka. Dokazano znižuje stresne hormone, na primer adrenalin in noradrenalin, in povečuje sproščanje. Raziskovali so, kako hoja v gozdnih okoljih vpliva na srčno-žilne in presnovne parametre pri šestnajstih zdravih moških. Rezultati so bili zelo pozitivni – hoja v gozdnih okoljih zniža krvni tlak z zmanjšanjem simpatične živčne aktivnosti.
… izboljšuje zdravje živčnega sistema
Znano je, da gozdno kopanje pozitivno vpliva tudi na srčni utrip. To je zelo pomembno za zdravje živčnega sistema, ker variabilnost srčnega utripa (sprememba v časovnem intervalu med srčnim utripom) kaže, kako zdravo je ravnovesje med simpatičnim (glavna funkcija je aktiviranje fizioloških sprememb, ki se pojavijo med bojem) in parasimpatični živčnim sistemom (imenovan tudi „sistem za počitek in prebavo“ ali „sistem za obnovitev“, ker znižuje krvni tlak in srčni utrip). Da bi ohranili ravnovesje obeh, je ključnega pomena, da se izognemo stalnemu stresu. Gozdne kopeli omogočajo prav to.
… zmanjšuje stres
Drevesa vsebujejo spojine, fitoncide, ki imajo zelo pozitivne učinke na ljudi. Študija, objavljena leta 2009, je pokazala, da lahko dejansko zmanjšajo raven stresnih hormonov pri moških in pri ženskah. Kako lahko pridemo do fitoncidov? Preprosto vdihnimo zrak, ki ga oddajajo drevesa.
… krepi mentalno zdravje
Raziskave, objavljene leta 2015, poudarjajo, kako resnično ne smemo pozabiti, da preživimo čim več časa na prostem, še zlasti tisti, ki živijo v mestih. Udeleženci, ki so se udeležili uro in pol trajajočega sprehoda po gozdu, so bistveno manj negativno razglabljali in so hkrati imeli zmanjšano živčno aktivnost v možganskem območju, ki sicer pogojuje psihične težave.
Dr. Irina Wen, klinična psihologinja in klinična direktorica Vojaške družinske klinike Steven A. v New Yorku, medicinskem centru Langone, poudarja: »Narava je lahko koristna za duševno zdravje. Zmanjšuje kognitivno utrujenost in stres ter je lahko v pomoč pri depresiji in anksioznosti. « Morda je čas, da si privoščimo kopel (za to ne potrebujemo niti mila niti vode).
… krepi kognitivne funkcije in kreativnost
Najbrž ni presenetljivo, da preživljanje časa v naravi povečuje ustvarjalnost. Študija, ki so jo izvedli psihologi z Univerze v Utahu in Univerze v Kansasu, je pokazala, da so bili rezultati testov ustvarjalnosti za 50 odstotkov boljši pri osebah, ki štiri dni v gozdu niso pogledali elektronskih naprav (to je računalnika ali telefona). Ta študija, objavljena leta 2012, je bila prva, ki je dokumentirala sistematične spremembe v kognitivni funkciji na višji ravni, povezane s potopitvijo v naravi. Po mnenju Davida Strayerja, soavtorja študije in profesorja psihologije na Univerzi v Utahu, »ima interakcija z naravo resnične, merljive koristi za ustvarjalno reševanje problemov.« Bivanje na prostem ponuja tudi priložnost, da se poskušamo prizemljiti oziroma ozemljiti oziroma povezati z energijo narave, še zlasti, če to opravimo bosi.
Gozdne kopeli v ajurvedi in kitajski tradicionalni medicini
Tovrstne kopeli pozdravljata tudi tradicionalna kitajska medicino in ajurveda. Tradicionalna kitajska medicina (TCM) zagovarja, da ljudje ne smejo biti ločeni od narave, ampak da ostanejo v stiku z naravnim okoljem. Terapevti TCM gledajo na telo kot na odsev naravnega sveta. Gozdno kopanje ali terapija z naravo je učinkovita metoda vzdrževanja homeostaze v telesu skupaj z drugimi praksami TCM, kot je akupunktura. Ajurvedska medicina zagovarja povezavo med ljudmi, njihovim zdravjem in vesoljem. Tako že vrsto let promovirajo jogo, v zadnjem času pa še bolj spodbujajo jogo v gozdu.
Gozdno kopanje naj bi se uradno začelo v zgodnjih osemdesetih na Japonskem, kjer je še danes oblika preventivne medicine in naravne obravnave. Ko vadimo v gozdu, se ne trudimo, da bi se znojili in prišli do konca dolge poti. Namesto tega se preprosto povežemo z naravo okoli sebe. Kot navajajo na Shinrin-yoku.org je to 'medicina biti v gozdu.'