»Za telo je hrana tudi tisto, kar damo na kožo, zato je zelo pomembno, kaj damo nanjo. Vse, kar namreč nanesemo na kožo, se v četrt ure znajde v krvi. Prednost moje kozmetike je, da vsebuje le naravne snovi iz lastne ali tuje ekološke pridelave. Ne vsebuje nobenih umetnih konzervansov, barvil in dišav ter hormonskih motilcev, ki lahko botrujejo zdravstvenih nevšečnostim. V deodorantih ni aluminija in parabenov,« pravi Žirovka Irma Dolinar, ki se je z lastno blagovno znamko Sevilla v svet kozmetike podala pred nekaj leti.

Narava in rastline so ji blizu že od mladih nog. In sedaj, kot pravi v "zrelih" letih, se je odločila, da vse to približa ljudem. Osnovala je svoje podjetje z nazivom Sevilla, energija, zdravje in lepota, pod katerim tudi ustvarja naravne izdelke za nego telesa in duha. V Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini ima družinski nasad zelišč, iz katerih destilirajo eterična olja in hidrolate, kar vklaplja v svojo naravno kozmetiko. Sivko, meliso, timijan, žajbelj, meto ...

Poleg izdelave svojih izdelkov za nego (za vse sestavine ima izdelano tudi oceno varnosti), kot so mila, deodoranti, repelenti za odganjanje komarjev, mazila, kreme, dišeče maslo, serumi za kožo, tinkture, eterična olja, rožne vodice, vodi tudi delavnice za izdelavo krem, parfumov, mil in pa vsako leto od junija do jeseni prikaz destilacije eteričnih olj. Organizira predavanja na tako ali podobno tematiko, zvočne kopeli, sejme in čajanke z gosti v svojem kraju. Prevzele so jo bosanske piramide v Visokem, ki jih obiskuje že pet let, tudi tako, da tja vodi majhne skupine ljudi. Letos jih bo vodila kar sedemkrat, od aprila do vključno oktobra.

Kako koža je

»Včasih kakšna slušateljica delavnice reče, če ji katera krema, ki jo kupi v trgovini, ni všeč, si pa z njo maže noge. A noge niso kar nekaj, skozi noge telo še bolje posrka snovi. Na delavnici smo zato nekoč naredili preizkus. V posodo smo dali česnovo tinkturo, nato pa smo noge namakali notri. Čez približno 15 minut nam je pod pazduho že dišalo po česnu. To je dokaz, da je resnično pomembno, kaj nanašamo na kožo nog, obraza, rok,« pravi Irma.

Konvencionalno izdelane kreme vsebujejo rafinirana oziroma sintetična olja, ki ne vsebujejo več naravnih, pravih maščob, zato v sebi več nimajo vitaminov in mineralov. Maščobe, vitamini in minerali ostanejo le v hladno stisnjenih oljih, poudarja.

Mazilo iz smilja

Eden njenih prvih izdelkov je bilo mazilo za kožo iz smilja, ki je postalo njeno najbolj prodajano mazilo za kožo. Od tedaj je naredila že celo kolekcijo iz smilja, še kremo iz smilja (z dodano hialuronsko kislino), rožno vodico in serum.

»Smilj je pravi čudež narave. Olje iz smilja, ki je v veliki meri v mazilu, ima izredno dobre regenerativne sposobnosti – odlično obnavlja kožne celice, odličen je v boju proti gubicam in je zato ena najboljših sestavin proti staranju. V mazilu so dodane tudi druge sestavine (karite, olje grozdnih pešk, čebelji vosek, E vitamin in eterično olje sivke), in sicer z namenom, da vse lastnosti samega smilja še podprejo oziroma mu dajo moč. Smilju rečejo tudi suho zlato,« razlaga.

Rmanovo mazilo

Hotela je narediti tudi izdelek, ki bo čisto Žirovski. Pogovorila se je s pisateljico in novinarko Mileno Miklavčič in še nekaj drugimi Žirovkami; predlagale so ji, naj naredi nek izdelek iz rmana, ki raste v teh krajih v izobilju.

»In tako je nastalo rmanovo mazilo z dodanim oljem konoplje. Mazilo je namenjeno negi razdražene in poškodovane kože. Olje rmana in eterično olje rmana imata zelo široko področje delovanja, saj se uporabljata za pomoč pri lažjih opeklinah in obnovi kože po opeklinah, pri rana, kožnih obolenjih, artritisu, raznih alergijah –dermatitisu, ostala olja in kapljice CBD pa vse skupaj močno podprejo in obnovijo kožo.«

Hidrolati za kožo in uživanje

Svetuje tudi uporabo hidrolatov, ki jih premalo poznamo. Uporabljamo jih lahko kot tonik, za osvežitev kože, preden se namažemo s kremo.

»Kar dobro znam začutiti, kateri hirolat kdo potrebuje; to je odvisno od tega, kakšno kožo ima. To me ljudje veliko sprašujejo, ko prodajam na stojnicah. A hidrolate lahko tudi uživamo. Denimo brin ali sladki pelin sta najboljša za črevesje, meta in žajbelj sta najboljša kot ustna vodica, meta pa je osvežilna poleti v limonadi.«

Tatjana Svete