Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

»Kar se med spolnim odnosom dogaja med moškim in žensko, nima psihološko in anatomsko nobene povezave z velikostjo katerega koli telesnega dela, niti penisa ne. Orgazem je enak, ne glede na telesne lastnosti partnerja ali partnerice; da ga doživljamo različno, pa je v resnici vpliv našega uma in čustev,« razlaga ameriški urolog dr. Dudley Seth Danoff, avtor knjige o penisu.

»Intenzivna telesna vadba ni koristna za dolgo življenje. Kadar naše telo preplavijo prosti radikali, pride do okvar vitalnih celic srca, možganov in osrednjega živčevja, saj se celice ne razmnožujejo in ne obnavljajo,« poudarja dr. Richard Lippman.

Hoja zdravi, čisti, sprošča, osrečuje, drami, bistri možgane ... A hoja in njeni blagodejni učinki so zelo podcenjeni. Zaradi poplave športov, ki so bogato reklamirani in tudi dobičkonosni. Hoja pa je tako rekoč zastonj. Sploh pa bosonoga hoja. Strnili smo različne poglede na hojo: zakaj in kako naj hodimo.


Premikanje je življenje

»Premikanje je življenje. To je misel, ki velja tudi zame. Ko se premikam s silo in energijo lastnih mišic, kosti, sklepov in kit, živim.

Čeprav je hoja v teh časih skoraj pozabljena, pa ne pozabimo, da je tudi najcenejše zdravilo. Le treba ga je jemati in si ga privoščiti vsak dan. Ne glede na vreme. In vsak dan se vprašajmo, če smo si danes že privoščili zdravilo.

Za normalno, relativno pasivno hojo velja tista, pri kateri v eni uri prehodimo pet kilometrov. Če pešačimo šest kilometrov na uro, je to aktivna hoja. Sedem  kilometrov na uro je nekaka meja med aktivno hojo in pospešeno hojo, ki se ji moramo posvečati že tudi z razumom. Osem kilometrov na uro pa je tista skrajno hitro hoja, ki smo ji še lahko kos z normalno, naravno pohodno tehniko, od nas pa zahteva precejšnjo telesno in duševno pripravljenost.«

Samo Rugelj, knjiga »Triglavske poti – Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije«; Misteriji.si; 19,90 €

Hoja – zdravilo za možgane

»Dokazano je, da je hoja najboljše zdravilo za možgane. Ljudje, ki veliko hodijo, imajo varovalko, da ne zbolijo za starostnimi mentalnimi boleznimi, kot je demenca, Alzheimerjeva bolezen ... Med hojo nam možgani stalno delajo, opazujejo naravo, imamo ogromno vtisov okrog sebe. Med hojo so dejavni tudi limfa, krvni obtok, pljuča, mišice, zato se po hoji neprimerno bolje počutimo. Dobro je, da vsake toliko časa pospešimo korak, da se zadihamo, da si povečamo srčni utrip in da se nam dvigajo pljučna krila. Hoja je nujna vsak dan. Ko telo navadimo na vsakodnevno hojo, jo bo telo zahtevalo samo. Ob redni vsakodnevni hoji je pomembno, da telo dobi dovolj tekočine. Vnos dnevne količine vode v telo naj bo lastna telesna teža deljena s 36. Hoja naredi tudi lepe noge, jih stanjša, ker limfa dobro kroži.«

Breda Dobnik, alternativna terapevtka iz Ložnice pri Celju, Alternativna-terapija.si, 041 714 677, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kako pravilno hodimo

»Če boste sezuli čevlje in za poizkus hodili bosi, boste opazili, da nagonsko hodite po sprednjem delu, čim bolj po prstih, ne po peti. Naravno je namreč blaženo stopalo spredaj, pod prsti, kar je kot najboljšo možnost razvila evolucija. Obutev pa nas prisili, da hodimo po peti in zaradi tega se nam poruši motorika. Ko pristanemo na tleh, je noga stegnjena, ko je noga stegnjena, pritisne sila v najtrši del pete, gre nato gor v stegnjeno koleno, v stegnjen kolk in križ ... zato imajo tekači in drugi pogosto težave z bolečimi koleni, križem in kolki, zvitimi gležnji in imajo žuljave podplate. Zakaj so športniki in rekreativni tako poškodovani, če pa je šport tako zdrav?«

Marko Roblek, soustanovitelj in predsednik društva Vitezi dobrega teka, promotor bosonoge hoje in teka, Bositek.si, 041 709 531, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Hoja je refleksna masaža stopal

»Hoja je brezplačna refleksna masaža stopal. V refleksologiji so stopala zrcalo telesa. Različni predeli so povezani z različnimi organi. Z glajenjem, božanjem in masiranjem stopal vplivamo na telesno in duševno počutje. Sami masažo stopal najbolj naravno izvajamo prav s hojo. Najbolj naravna refleksna masaža stopal je bosonoga hoja. Na človeških podplatih je več kot 200 živčnih končičev na kvadratni centimeter. Stopala so glavni čutilni stik človeka s površino planeta, na katerem živi. Med stikom bosih stopal z zemljo, tako imenovanim zemljenjem, lahko prosti negativno nabiti elektroni iz zemljine površine prodrejo v telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale, ki jim elektronov manjka. To pomeni, da s tem preprečujemo razvoj bolezni v telesu ter prezgodnje ovenevanje telesa in možganov.«

Ajša Kranjc, knjiga »Zdravilna moč zemlje – Čas je, da se sezujemo«, Misteriji.si; 14,90 €

 

 

Ljudje, ki pozitivno zaznavajo staranje, živijo dlje. Povprečno za sedem let in pol! Predvsem zato, ker bolj skrbijo zase. To je več, kot pa k letom doprineseta gibanje in opustitev kajenja!

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si