»Alzheimerjeva bolezen bo do leta 2030 prizadela četrtino Slovencev, do leta 2050 pa kar 150 milijonov ljudi po vsem svetu,« pravi specialistka nevrologije, Iwona Ewa Kosi, dr. med. iz Splošne bolnišnice Celje. Poudarja, da lahko z zdravim načinom življenja in mediteransko prehrano zaustavimo razvoj bolezni.

V Sloveniji naj bi bilo leta 2012 kar 32 tisoč bolnikov z demenco, v Evropi okrog 10,5 milijonov ter v svetu več kot 46,8 milijonov. Na svetu za demenco sicer vsako leto zboli 7,7 milijonov ljudi. Do leta 2050 bo prizadela kar 150 milijonov ljudi po svetu, do leta 2030 naj bi ji podlegla četrtina Slovencev. Slovenska družba že sedaj velja za staro, saj je starejših od 65 let že okoli 18 odstotkov prebivalcev. Natančnih podatkov o razširjenosti bolezni v Sloveniji nimamo, saj še nimamo registra bolnikov z demenco in z njo povezanimi boleznimi.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen (v nadaljevanju AD), ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Demenca je predvsem bolezen starejših ljudi, pogostost te bolezni pa s staranjem prebivalstva v razvitem svetu posledično narašča. »Bolezen še zlasti narašča po 65. letu, pri 80-tih ima demenco okoli 30 odstotkov starostnikov. Vzrok njenega nastanka je še vedno nejasen. Velik dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve demence predstavlja prisotnost gena za apolipoprotein E, pomembno vlogo odigra tudi β (beta) amiloid,« pojasnjuje Kosijeva. AD prepoznamo po nastanku amiloidnih plakov, nevrofibrilarnih pentelj, oksidativnemu stresu in vnetjih, kar skupaj povzroča nevrodegeneracijo. »Od 5 do 15 odstotkov bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo ima v družini nekoga s to boleznijo in polovica teh bolnikov zboli pred 60. letom starosti. Pri teh bolnikih najdemo določene mutacije gena, ki je vpleten v metabolizem beljakovine beta-amiloid. Nabiranje te beljakovine v možganskih plakih in pojav znotraj celičnih nevrofilamentov prispeva k propadu možganskih celic ter k spremembam, ki jih razberemo s pomočjo računalniške tomografije oz. magnetne resonance možganov. Sicer sta najpogosteje omenjena dejavnika za nastanek bolezni res starost in dednost, a nove raziskave s prstom kažejo na stres in okolje, v katerem živimo, zato menim, da bi morali več pozornosti v prihodnje nameniti čustvenemu in duševnemu zdravju ljudi.«

Posledica okvare žilja

»Ko govorimo o demencah imamo večinoma v mislih Alzheimerjevo demenco, pozabljamo pa na dejstvo, da obstaja tudi veliko demenc, ki jih imenujemo vaskularne demence. Te so posledica okvare možganskega žilja. Po svetu se čedalje več govori o tem, da je čistih demenc, kot je na primer Alzheimer, manj, kot smo nevrologi sprva mislili, in da gre v večini primerov za mešane demence, pri katerih je prisotna tudi okvara žilja.« Zakaj je to pomembno vedeti? Potem ko je v številnih revijah bilo moč zaslediti, da je demenco možno pozdraviti, je to le deloma res, nadaljuje Kosijeva: »Demence še vedno ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravim načinom življenja vplivamo na to, da sami izločimo dejavnike tveganja, ki privedejo do ateroskleroze in okvare malih možganskih žil. Na ta način lahko z ustrezno preventivo preprečimo pojav bolezni, ki se pojavi v starosti. Menim, da bi morali že v osnovnih šolah poudarjati vlogo zdravega prehranjevanja, spanja, telesne aktivnosti, škodljivega vpliva kajenja in alkohola na zdravje ter otrokom jasno prikazati, kakšne posledice so možne, če se teh načel ne bodo držali od mladih let. Največja napaka je, da o zdravju razmišljamo šele takrat, ko zbolimo.«

Kdaj prvič na pregled?

Redko se zgodi, da bolnik pride v nevrološko ambulanto na lastno pobudo. Običajno pride na pobudo svojcev, ki več mesecev opažajo, da z njihovim bližnjim ni vse v najlepšem redu. »Pomoč samoiniciativno iščejo predvsem višje izobraženi ljudje, ki so bili predhodno psihično izredno dejavni, zdaj pa opažajo, da postajajo pozabljivi, da si morajo vse zapisovati na listke, da imajo težave z izražanjem, sicer pa delujejo normalno,« opaža Kosijeva in poudarja, da je zaželeno, da pridejo na pregled tudi svojci. »Z njihovo pomočjo lahko pridemo do zelo dragocenih podatkov o bolniku, kakšno je stanje, pa dokazujeta tudi vedenje in odziv bolnika. Eden od glavnih temeljev pri postavljanju diagnoze je tako imenovani "obračalni sindrom", ki ga lahko v začetnih stopnjah bolezni opazimo pri večini bolnikov. Ko v ordinaciji bolniku postavimo povsem preprosto vprašanje, kateri dan je danes, se takoj obrne k svojcu in pričakuje, da bo odgovoril namesto njega. Ob tem seveda opravimo še kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, na primer test risanja ure in druge preizkuse višjih živčnih dejavnosti. Pri Alzheimerjevi bolezni se jasno pokažejo motnje pri ravnanju z denarjem, pri telefoniranju, bolnik pozabi vzeti zdravila, se izogiba telefonu, ker sproti pozablja, o čem je govoril in s kom … Pri ženskah pogosto ugotovimo, da imajo težave pri kuhanju: pozabljajo bolj zapletene recepte, jed sladkajo, namesto da bi jo solile, prav s tem pa opozarjajo na resnejšo motnjo.« V kolikor svojci opazijo kateregakoli od naštetih zgodnjih znakov, bi morali sorodnika naročiti na nevrološki pregled. »Menim, da bi moral vsak človek po 65. letu starosti opraviti preventivni pregled kognitivnih funkciji pri nevrologu. Če je za večino ljudi sprejemljivo, da avtomobil vsako leto peljejo na tehnični pregled, čeprav ni pokvarjen, bi nedvomno morali tako razmišljati tudi o svojem telesu,« poudarja Kosijeva.

Malo mlečnih izdelkov in alkohola

Največja sovražnika žilja in možganskih celic sta oksidacijski stres in vnetje. Epidemiološke študije kažejo, da naj bi bila prehrana pomemben dejavnik pri obvladovanju nevrodegenerativnih bolezni. Antioksidanti, vitamini B kompleksa, polifenoli in večkrat nenasičene maščobne kisline, uživanje rib, sadja, zelenjave, kave in zmernih količin alkohola – to zmanjšuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence. Nasprotno pa uživanje nasičenih maščobnih kislin, visok kalorični vnos hranil in prekomerno uživanje alkohola poveča tveganje za razvoj AD. »Epidemiološki podatki kažejo, da uživanje rib zmanjša tveganje za razvoj AD predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E. Ugotovljena je bila povezava med uživanjem dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina) ter manjšim tveganjem za razvoj AD. Ugotovljeno je bilo, da uživanje srednjih oz. velikih porcij sadja in zelenjave v primerjavi z majhnimi porcijami oz. neuživanjem sadja in zelenjave zmanjša tveganje za razvoj AD. Razlog za to bi naj bil visoka vsebnost antioksidantov in bioaktivnih komponent ter nizka vsebnost nasičenih maščob.«

Epidemiološke raziskave kažejo, da uživanje majhnih do zmernih količin alkohola zmanjša tveganje za razvoj AD predvsem pri ljudeh, ki nimajo gena za apolipoprotein E . Nasprotno pa je bilo uživanje večjih količin alkohola (več kot dve alkoholni pijači dnevno) in hkratno kajenje (več kot škatlica cigaret dnevno) ter prisotnost apolipoproteina E povezano z večjim tveganjem za razvoj AD. Ne le popita količina, na AD vpliva tudi to, kaj pijemo: vino, pivo, ali mešane alkoholne pijače. Na živalskih modelih je bilo ugotovljeno, da resveratrol in ostali polifenoli v rdečem vinu zmanjšajo formacijo plakov in ščitijo pred toksičnostjo, ki jo povzroča β-amiloid.

 »Tveganje za razvoj AD pri srednji starostni populaciji zmanjša tudi zmeren vnos nenasičenih maščob, medtem ko ga vnos nasičenih kislin iz mlečnih izdelkov in namazov poveča. Iz tega lahko razberemo, da z mlečnimi izdelki ne smemo pretiravati, saj vsebujejo nasičene maščobne kisline, ki lahko v prevelikih količinah negativno vplivajo na zdravje in povečajo tveganje za razvoj AD. Vseeno pa je priporočeno njihovo uživanje v zmernih količinah, saj so bogat vir beljakovin, vsebujejo pa tudi pomembne vitamine in minerale.«

Mediteranska prehrana

Italijanska vas Accarioli je vzbudila zanimanje strokovnjakov, saj so ugotovili, da tam vsaj vsak deseti prebivalec doživi sto let. Zato ni presenetljivo, da so želeli ugotoviti, kje se skriva ključ dolgoživosti. Vaščani trdijo, da se vrelec mladosti skriva v sveži in zdravi hrani ter redni telesni in spolni aktivnosti v vseh starostnih obdobjih. »Vaščani, ki le redko trpijo za sicer zelo razširjenimi boleznimi sodobnega sveta – to je boleznimi srca in žilja ali demenco –, pravijo, da prisegajo na mediteransko prehrano, ki temelji na oljčnem olju, zelenjavi, ribah in svežem sadju. Vse, kar gre na krožnik, sami vzgojijo, ulovijo ali naberejo. Tako poleg oljčnih nasadov, redijo tudi zajce in kokoši. V vasi, kjer živi okoli 700 prebivalcev, naj bi uživali veliko rožmarina, ki zelo koristi možganom, ker pa vas premore tudi veliko stopnic, so se prisiljeni veliko gibati. Poleg tega tudi na veliko vrtnarijo.« Strokovnjakom, ki so vasico vzeli pod drobnogled, se zdi zanimiv še en podatek: če so običajno ženske tiste, ki živijo dlje, sta tukaj med stoletniki spola zastopana enakopravno. 

Mediteranska prehrana, ki je bogata s sadjem, zelenjavo, ribami, oreščki, polnozrnatimi žiti in oljčnim oljem, je nadvse zdravilna. Vse več študij dokazuje, da nas tovrstna hrana varuje pred najrazličnejšimi boleznimi. »Zadnja raziskava španskih znanstvenikov je ena prvih, ki kaže na to, kako mediteranska prehrana vpliva na zdravje možganov. Pokazala je, da izboljšuje koncentracijo in sposobnost pomnjenja in možgane varuje še v pozni starosti. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki vsaj šest let uživajo to prehrano, veliko manj možnosti za razvoj demence kot tisti, ki take prehrane ne uživajo.« Ne le tisti, ki imajo v družini demenco, pač pa tudi tisti, ki si želijo še dolgo ohraniti bistre in zdrave možgane, naj jejo mediteransko.

Več telesne aktivnosti

Živimo v času, ko pozabljamo, da smo bili ustvarjeni za gibanje. Modernizacija nam je skrajšala prehojene kilometre, olajšala življenje, a nas s tem priklenila za računalnike ter v sedeč položaj. Zato je pomembno, da skrbimo za redno telesno aktivnost in s tem za zdravje možganov. Vadba ima številne pozitivne vplive na možgane. »Eden izmed teh je nevrogeneza, ki se dogaja v hipokampusu in vpliva na izboljšanje prilagodljivosti sinaps oziroma na spomin. S starostjo se namreč hipokampus lahko zmanjša tudi za 20 odstotkov, posledica zmanjšanja pa je zmanjšano nastajanje novih nevronov. Telesna aktivnost naj bi povečala dotok kalcija v hipokampus, ki aktivira deležnike, odgovorne za prepis v obstoječih nevronih. Ti deležniki začnejo izražati BDNF gen, ki proizvaja BDNF beljakovino. Ta pospešuje nevrogenezo, obenem pa ščiti že obstoječe nevrone, poviša plastičnost sinaps in popravlja okvare na nevronih. BDNF ima poleg teh pozitivnih lastnosti še naslednje naloge: odgovoren je za dolgoročni spomin, preprečuje depresijo, vpliva na rast v nevronih, povečuje število sinaps med nevroni in diferenciacijo zarodnih celic v možganih. Telesna aktivnost vpliva na nadzor sinteze več živčnih prenašalcev, ki pozitivno vplivajo na zdravje možganov, poleg že zgoraj omenjenih BDNF in IGF-1, se v možganih poviša tudi koncentracija serotonina, dopamina, noradrenalina, gama-aminomaslene kisline in glutamata.«

Vadba naj bi vplivala tudi na povečanje števila majhnih žil (premer manjši od 0,5 mm), preprečevala njihovo propadanje in zmanjševala zakrivljenost možganskih žil. »Vadba poveča dotok krvi v možgane, a neenakomerno; nekateri deli možganov so zaradi vpliva vadbe prekrvavljeni bolj (hipokampus) kot drugi. Po pol ure telesne aktivnosti možgani začnejo sproščati endorfine, hormone sreče, zato smo po vadbi boljše volje. Najboljša oblika vadbe pri preprečevanju demence je zmerna aerobna vadba.« Izvajali naj bi jo vsaj 150 minut (dve uri in pol) tedensko oziroma petkrat tedensko po pol ure. Smernice za telesno aktivnost starostnikov priporočajo tudi kombinacijo aerobne vadbe z vadbo moči ter gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Ob dodatku umske vadbe so uspehi še večji.

Nasveti za vsak dan

Večino težav, ki se nanašajo na naše mentalno zdravje (in s tem tudi demenco) pridelamo sami, in sicer z načinom življenja in z napačnim (nerednim in nepravilnim) prehranjevanjem. Recepti za zdrav um in telo so zelo enostavni, le držati se jih moramo in ob tem biti vztrajni.

… zaposlimo možgane, saj jih rutina ubija. Možgani, ki so vse življenje zaposleni z delom, branjem, pisanjem in drugimi stimulativnimi dejavnostmi, delujejo bolje in so manj podvrženi demenci. Zaradi plastičnosti možganov se nevroni ob stimulaciji med seboj hitreje na novo povezujejo. »Bolj kot jih uporabljamo, močnejši postajajo, to pa lahko na primer storimo tako, da izkušamo nove stvari, dogodke in učne priložnosti.«

… živimo srečno in sproščeno. Umirimo se navznoter. Vsako jutro si recimo: danes bo dan za srečo in nove izzive. »Hormoni, ki nastajajo, ko smo podvrženi stresu, slabo vplivajo na možgane. Adrenalin in kortizol, ki sta hormona stresa, naj bi se sproščala le v kratkih intervalih. Nenehno ali neprekinjeno sproščanje pa lahko negativno vpliva na koncentracijo in spomin. Kortizol lahko celo poškoduje celice hipokampusa.«

… dovolj spimo. Naj vam ne bo žal niti minute, ki jo preživite v postelji. Spanje je zdravje!

… ne počnimo več stvari hkrati. Ne počnite več stvari hkrati. Raziskave so pokazale, da opravljanje več stvari naenkrat ni nič bolj učinkovito, kot če bi počeli eno stvar naenkrat in nato nadaljevali z drugo. Pri delu si pomagajmo z asociacijami; običajno za različne stvari uporabljamo le sluh in vid, pozabljamo pa, da imamo na razpolago tudi okus, vonj in dotik, ki so zelo močni stimulatorji spomina.

… jejmo po pameti. Mediteranska hrana je izredno dobra zaščita za zdravje možganov. Oljčno olje, oreški, ribe, paradižnik, perutnina, zelenjava, sadje in še kaj – v kombinaciji s pitjem zelenega čaja, občasnim (!) kozarcem vina in čokolado – izboljšuje kognitivne funkcije možganov ter dokazano zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc.

… pol ure vadbe na dan. Aerobna vadba lahko izboljša povezave med nevroni v možganih, od tega pa je odvisen naš spomin. »Pomembno je, da s telesno vadbo začnemo zgodaj in jo izvajamo skozi vsa življenjska obdobja, saj ima največji učinek, če je dolgoročna. Telesna aktivnost sproži fiziološke mehanizme v telesu, ki ščitijo možgane pred starostnimi in bolezenskimi spremembami, v obliki povečanja plastičnosti možganov, nastajanja novih nevronov in povezav med njimi, razraščanja novih krvnih žil ter zaviranja procesa atrofije možganov. Poleg tega zmanjša dejavnike tveganja, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, debelost in visok krvni holesterol, ki ne vplivajo le na zdravje možganov, ampak tudi na kakovost življenja starostnika nasploh.

… zmanjšajmo dejavnike tveganja. Tudi povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor lahko pripomorejo k večjemu tveganju za nastanek Alzheimerjeve bolezni in vaskularnih demenc. Poskušajte te dejavnike tveganja uravnavati z zdravo prehrano, gibanjem, uravnoteženim načinom življenja in predpisanimi zdravili.

Zgornji nasveti niso le koristni, temveč tudi prijetni. Ob zdravi hrani, miselni aktivnosti in zmernem gibanju se boste počutili boljše, vaši možgani pa bodo še dolgo takšni, kot si želite, da bi bili.

Kaj pa svojci?

Spremembe, s katerimi se srečujejo bolniki, niso le žalostne, ampak so lahko tudi naporne, predvsem za svojce. Nega bolnikov je bolj kot fizično, psihološko zahtevna. Pishično naporna je zlasti za bližnje, ki se iz dneva v dan soočajo z vidno izgubo bližnjega. Prehod iz ene osebnosti v drugo, polno strahov, agresije in drugih psiholoških sprememb, je žalosten. Od bližnjih terja to še dodatno potrpežljivost, razumevanje in strpnost, predvsem pa znanja o tem, kako ravnati v kritičnih situacijah. Vse eč svojcev bo v prihodnosti iskalo nego na domu, obravnavanje demence pa bo postala ena izmed prioritet javnega zdravstva v Sloveniji.

V pomoč svojcem je tudi Spominčica -Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Gre za prostovoljno, samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Po Sloveniji organizirajo tudi izobraževanja in posvetovanja za svojce, že nekaj časa pa tudi Alzhemier Cafe-je, na katerih svojci v sproščenem vzdušju pridobivajo informacije o poteku bolezni ter o predvidenih in nepredvidenih težavah, povezanih z njo. Na Alzheimer Cafejih so prisotni strokovnjaki za demenco, predstavniki Spominčice in prostovoljci, ki zbranim nudijo možnost pogovora, razbremenjevanje stisk in medsebojno podporo. Svojci najprej prisluhnejo predavanju o demenci, v nadaljevanju imajo možnost pridobiti odgovore strokovnjakov, v zadnjem delu sledi sproščen pogovor in izmenjujeva izkušenj. Vzporedno se informirajo o oblikah pomoči v skupnosti, podrobneje spoznajo aktivnosti Spominčice in dobijo brošure, letake ter glasilo združenja. Svojci so ob skrbi za osebo z demenco izpostavljeni hudim fizičnim, psihičnim, čustvenim, finančnim in drugim obremenitvam, zato pogosto izgorevajo in se znajdejo v številnih stiskah. V kolikor so o bolezni primerno informirani, lažje zdržijo bremena, ki jih spremljajo skozi dolga leta življenja ob osebi z demenco, obenem pa bolje poskrbijo tako zanjo kot sami zase.

Srečanja, kot jih danes poznamo pod imenom Alzheimer Cafe, so se pričela na Nizozemskem. Leta 1997 je Dr. Bère Miesen ugotovil, da svojci potrebujejo pomoč in čim več informacij o bolezni ter kako se spopasti z njo. V eni izmed psihiatričnih klinik je organiziral prvo srečanje za svojce, da bi jim razložil potek demence in težave, povezane z njo. Iz tega se je razvila skupina za samopomoč svojcem in se hitro razširila po Nizozemski ter kmalu še po ostalih evropskih državah. Vzporedno so se začeli organizirati Alzheimer Cafeji izven inštitucij. Ponekod so jih poimenovali tudi Alzheimer Bistro ali Alzheimer Memoire, njihova skupna značilnost se je kazala v neformalnosti druženja.

 

Iwona Ewa Kosi, dr.med

Specialistka nevrologije