Vročina, ki se razvije v savni, sprosti mišice in živčni sistem. Napetosti izginejo. Toplota spodbuja odprtost in družabno vzdušje. Savna je – ne glede na to, ali smo sami ali v družbi – čudovit kraj za razmišljanje, meditacijo ali molitev.
Danes, ko smo izpostavljeni strupom in nas pestijo okužbe, ki jih ne moremo zatreti z zdravili, so savne pravi blagoslov. Še zlasti savne z infrardečo svetlobo. Savne z daljno infrardečo svetlobo so se pojavile pred več kot tridesetimi leti. V takšni savni je od šest do dvanajst (lahko tudi več) keramičnih ali kovinskih grelnih plošč, ki so pritrjene na stene savne in oddajajo pretežno daljno infrardečo energijo.
Telo segrejejo predvsem z energijo sevanja. Ogrejejo ga globinsko in površinsko. Energija grelnih plošč prodre do štiri centimetre globoko v telo – tako kažejo izsledki raziskav – zato učinkujejo že pri nižjih temperaturah, ki se gibljejo okoli 55˙C.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da tovrstne savne zaradi prodornih infrardečih žarkov omogočajo precej učinkovitejše čiščenje tkiv.
Savne z infrardečo svetlobo ne zahtevajo toliko predhodnega segrevanja in so energijsko učinkovitejše od običajnih savn. V njih se lahko večina zdravih odraslih varno savna do tri ure dnevno, vendar ne naenkrat – potrebni so tudi premori.
Napajalne enote in keramične oziroma kovinske plošče lahko oddajajo močno elektromagnetsko sevanje.
Če imamo savno doma in v njej infrardeče svetilke, se savnajmo največ dve uri, z vsaj enim premorom. V večini primerov naj bodo svetilke usmerjene v prsni in trebušni predel. Tu se namreč nahajajo glavni organi izločanja in razstrupljanja. Vseeno se zdi, da je obsevanje glave do dvajset minut za večino ljudi varno. Obsevanje glave za krajši čas lahko izjemno koristi tudi pri razstrupljanju sinusov, ušes, oči, nosnih prehodov in možganov.
Sedimo ali ležimo od 45 do 75 cm od svetilk. Pred svetilke postavimo žičnato zaščitno mrežico ali podobno zaščito, da se jih ne bi po nesreči dotaknili.
Primerjava treh vrst savn
|
Običajna savna |
Savna z daljno infrardečo svetlobo |
Savna z infrardečo svetilko |
Obratovalna temperatura |
65 – 100 ˙C |
50 - 60 ˙C |
40 - 45 ˙C |
Kako globoko toplota prodre v telo |
malo |
4 cm |
8 cm |
Čas predhodnega segrevanja |
30 – 60 min |
0 – 20 min |
0 – 20 min |
Koristi infrardečega sevanja |
malo |
nekaj |
veliko |
Koristi barvne terapije |
ne |
ne |
da |
Se je treba v savni obračati? |
ne |
ne |
da |
Stroški obratovanja |
visoki |
srednje visoki |
nizki |
|
|
|
|
Učinki savne na telesne organe in sisteme
Savne vplivajo na številne telesne organe in sisteme, saj se med savnanjem znebimo strupenih kovin, strupenih kemičnih snovi in odpravimo kronične okužbe. Savnanje na splošno pomaga normalizirati delovanje organov.
Ledvice. Ko se znojimo, gre kri iz ledvic proti koži, kar jih razbremeni, saj se med savnanjem z znojem izloči več vode in strupov. Redno savnanje ledvicam pomaga, da se razbremenijo in obnovijo svojo moč.
Živčni sistem. Med savnanjem oslabi delovanje simpatičnega živčevja, zato smo manj podvrženi stresu, ki nastane zaradi odziva »beg – boj«, okrepi se delovanje parasimpatičnega sistema, centralni živčni sistem pa se sprosti. Redno savnanje čudovito pomiri živčni sistem.
Jetra. Med savnanjem kri navali proti koži, zato ne zastaja v jetrih. Omenjeni organ lahko zato temeljiteje opravlja svojo nalogo razstrupljanja. Zaradi okrnjenega delovanja simpatičnega živčevja se med sevanjem izloča več žolča, žolčnik pa se temeljiteje prazni.
Vranica in trebušna slinavka. Zaradi okrnjenega delovanja simpatičnega živčevja se med savnanjem izloča več žolča, žolčnik pa se temeljiteje prazni.
Vranica in trebušna slinavka. Zaradi oviranega delovanja simpatičnega živčnega sistema slinavka izloča več encimov in manj inzulina ter glukagona. Med savnanjem se v vranici zadržuje manj krvi, saj ta navali proti koži. Tako preprečimo zastajanje krvi v vranici.
Imunski sistem. Okrnjeno delovanje simpatičnega živčevja okrepi delovanje imunskega sistema. Če telo segrejemo za nekaj stopinj, se lahko izboljša delovanje belih krvnih celic in onemogoči vpliv na toploto občutljivih mikroorganizmov, s čimer se znebimo številnih okužb. Pregrevanje telesa v savni sproži tudi tvorbo beljakovin toplotnega šoka, ki izjemno stimulirajo delovanje imunskega sistema.
Srce in žilje. Med savnanjem se pospešita srčni utrip in utripni volumen. Podkožne žile se razširijo, ko kri iz notranjih organov navali proti koži. Krvni tlak med savnanjem ponavadi ostane nespremenjen ali celo malce upade. Redno savnanje pomaga znižati povišan krvni tlak, saj izboljša elastičnost arterij, pripomore k odstranjevanju strupov iz ledvic, obenem pa umiri pretirano delovanje simpatičnega živčnega sistema.
Žleze z notranjim izločanjem. Med savnanjem je delovanjem simpatičnega živčevja okrnjeno, kar povzroči zmanjšano izločanje hormonov ščitnice in nadledvičnih žlez, kar te žleze razbremeni. Krvni sladkor utegne malce narasti. Telo izloča manj inzulina in glukagona. Odstranitev strupenih snovi koristi celotnemu sistemu žlez z notranjim izločanjem.
Prebavila. Zavrto delovanje simpatičnega živčevja med savnanjem lahko aktivira delovanje prebavil. Odstranitev strupov iz jeter in žolčnika lahko po savnanju ali celo med njim sproži potrebo po praznjenju črevesja. Redno savnanje (in s tem ovirano delovanje simpatičnega živčevja) izjemno pomaga pri čirih, katarju debelega črevesa in črevesnih okužbah.
Koža. Med savnanjem se koža očisti od noter navzven ter postane mehka in voljna. Savnanje ugodno vpliva na številna kožna obolenja, med drugim tudi na akne, dermatitis in ekcem. Pomaga tudi pri težavah z brazgotinami (tudi keloidnimi), luskavico in tegobami, ki nas doletijo, če pretiravamo s sončenjem. Obstajajo tudi primeri, ko so se odrasli aken in drugih težav s kožo znebili že po nekaj dneh uporab infrardeče savne.
Kdaj gremo v savno?
Savnanje je najbolj varno in učinkovito, če v savno stopite uro ali dve po obroku. Najprimernejši čas za savnanje je navsezgodaj zjutraj ali tik pred spanjem. Takrat smo namreč najbolj sproščeni, zato se naše telo temeljiteje razstrupi. Gibanje, telovadba in različni dražljaji iz okolja med dnevom ponavadi stimulirajo simpatični živčni sistem in okrnijo zdravilne učinke savnanja. V zdravilišču je za savnanje primeren katerikoli del dneva, pazite samo, da boste v savno stopili vsaj uro ali dve po obroku.
Kako pogosto naj gremo v savno?
Savne so na splošno zelo varne za večino ljudi. Malce tvegane znajo biti za ljudi, ki imajo v tkivih neustrezno raven kalcija, magnezija, natrija in kalija. Če se z znojem izloči dovolj kakšnega življenjsko pomembnega minerala – recimo kalija – nas lahko doletijo srčna aritmija ali druge težave s presnovo. Več podrobnosti o razstrupljanju s savno boste našli v knjigi L. Rona Hubbarda z naslovom Čisto telo, jasne misli.
Več postopkov in načel zdravljenja boste našli v knjigi Savnanje, avtorja dr. Lawrence Wilsona