Paprika izboljšuje pretok krvi oziroma pospešuje prekrvitev, zmanjšuje tveganje pred aterosklerozo, možgansko in srčno kapjo, preprečuje bolezen zamašenih ven ter otekanje nog.

Rumena, zelena, rdeča, ostra ali blaga. Paprika je nepogrešljiv del v številnih kuhinjah sveta. Je nizkokalorična zelenjava (100 gramov ima le 30 kalorij), zato je odlična pri dietah. Bogata je z vitaminom C, količina tega vitamina pa je odvisna od vremenskih razmer, v katerih je gojena, od vrste paprike in tudi od zrelosti ploda. Poleg vitamina C vsebuje še vitamine B1, B2, E in provitamin A, pa tudi kalcij, fosfor, cink, mangan, železo in kalij. Bogata je z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobo. Od antioksidantov vsebuje kapsaicin, kapsorubin, zeaksantin, kriptoksantin ter alfa in beta karoten. Količina eteričnih olj je odvisna od količine kapsaicina in antioksidansov, ki plodu dajejo ostrino. Od količine kapsaicina je odvisno, ali bo paprika ostra in pekoča ali sladka. Kapsaicin dviguje nivo histamina v krvi. Zahvaljujoč vitaminu A blagodejno deluje na oči in preprečuje makularno degeneracijo in nočno slepoto. Kar nekaj dokazov govori v prid temu, da deluje kot vazodilatator, povečuje pretok krvi in izboljšuje prekrvitev, zmanjšuje tveganje pred aterosklerozo, možgansko in srčno kapjo, pa tudi bolečino zaradi zamašenih ven. Beta karoten v papriki zmanjšuje tveganje pred rakom pljuč za okoli 40 odstotkov, pa tudi pred rakom dojk. Znatne količine vitamina E pomagajo v tvorbi rdečih krvničk in pospešujejo celjenje. Redno uživanje paprike preprečuje pojav skorbuta, bolezni, ki nastane zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vitamina C.