Veliko ljudem bolnišnica izzove stres in tesnobo. Nekateri o tem spregovorijo odprto, drugi to tiščijo zase. Po raziskavah se večina bolnikov počuti zelo tesnobno, ko prestopijo prag te ustanove.
To lahko celo spremljamo z meritvami alarmnih hormonov v krvi – kortikosteroidov. Če smo v stresu, jih imamo v krvi več. Izločata jih skorji nadledvične žleze. Več jih je takoj, ko prestopimo vrata bolnišnice. Vrednosti so povišane ves čas pregleda ali bivanja v njej.
Kaj izzove naše telo, da začne tvoriti več stresnih hormonov? Občutek tujosti. Pomanjkanje informacij. Pomanjkanje stika z osebjem. Strah pred bolečo obravnavo. Strah pred obravnavo, ki nas lahko poškoduje. Občutek nemoči. Strah pred neželenimi učinki zdravil. Zahteve, da se prilagodimo bolnišničnim pravilom.
Strah in tesnoba sta stranska učinka uradne medicinske obravnave, ki jih zdravniki ne upoštevajo dovolj resno. So posledica resnih in celo tveganih zdravljenj, ki jih na nas izvajajo tuji ljudje v pogostokrat nehumanem okolju. Tesnoba v bolnišnicah podaljša čas okrevanja in zdravljenja. Moti apetit in krati spanje. Zvečuje možnost za bolnišnične okužbe in zaplete.
Zdravniki in medicinske sestre so prezaposleni, da bi se nam posvečali. Če jim bomo zaupali o svojem počutju, nam bodo dali pomirjevala in uspevala. Pomagati si bomo morali sami. Če vemo, da bomo morali na kak poseg v bolnišnico, se prej pripravimo na to. Sprostitvene tehnike, ki jih bomo potem izvajali v bolniški postelji, vadimo že doma, vsaj en do dva tedna preden gremo v bolnišnico.
Tehnika globoke sprostitve
Ena od preizkušenih metod za ublažitev in odpravo stresa, strahov in tesnobe je globoka sprostitev. Uporablja jo na milijone ljudi po vsem svetu. Sprostitvene tehnike imajo lahko vpliv na znižanje previsokega krvnega tlaka, stresnih hormonov, vplivajo na nadzor psihosomatskih težav in izboljšujejo splošno počutje. Včasih so lahko celo učinkovitejše od pomirjeval.
Osnovna tehnika je naslednja. Na postelji ležimo sproščeno in udobno, če je možno brez blazine ali le z eno blazino. Če imamo težave z želodcem ali hrbtom, nam bo morda udobneje, če upognemo kolena. Vsakič, ko vemo, da bo na bolnišničnem oddelku mirno ali bo vrvež vsaj malo pojenjal, se spravimo v stanje samozdravljenja.
Najprej ugasnimo svetlobo, ki sveti v naših očeh. Osredotočimo se na telo. Najprej na prst na desnem stopalu, nato na podplat in peto. Čutimo jih težke in sproščene. Nato še ostale dele desne noge. Nato se osredotočimo na levo nogo, del za delom. Nato sproščajmo trup, vse notranje organe, roki, vrat in glavo, vse do temena glave. Osredotočimo se na dihanje. Z vsakim vdihom in izdihom smo bolj sproščeni. Uživajmo v tem stanju. Smo lahki, topli, sproščeni, kot bi lebdeli na vodi. Smo mirni in globoko sproščeni. Smo popolnoma varni in nič hudega se nam ne more zgoditi. Vesolje nas čuva, narava našega telesa dela za nas.
Vadimo to pred vsako neprijetno in stresno obravnavo, pregledom, spanjem ali kadar koli imamo čas. Če še nismo v tem izurjeni, si s seboj v bolnišnico za vsak slučaj vzemimo sprostitveni posnetek, ki ga lahko poslušamo na svojem telefonu. Sproščujočo glasbo si lahko poiščemo tudi na svetovnem spletu prek telefona. Ne pozabimo na ušesne slušalke.
T.S.
