Kronična ledvična bolezen je v porastu tudi v Sloveniji. Z njo se po ocenah sooča že vsak 10. odrasli, oziroma okoli 200 tisoč ljudi. V Sloveniji je odslej na voljo inovativni sistem, ki izboljšuje kakovost življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Predstavili ga bodo na 14. evropskem srečanju o peritonealni dializi, ki bo od 3. do 5. maja v Ljubljani.
Mednarodno srečanje bo namenjeno seznanitvi s strokovnimi dognanji in napredki, med katerimi je tudi Baxterjev sistem avtomatizirane peritonealne dialize z možnostjo spremljanja in upravljanja zdravljenja na daljavo. Ta inovativni sistem, ki izboljšuje uspešnost terapije in kakovost življenja bolnikov, pri nas že uspešno uporabljajo v UKC Maribor in v SB Slovenj Gradec.
Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne delujejo ali pa je njihovo delovanje minimalno, nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditev pa sta neobhodni za preživetje. Bolnikom je poleg hemodializnega zdravljenja na voljo tudi peritonealna dializa (PD), ki jim omogoča večjo samostojnost in prilagodljivost, saj poteka v domači oskrbi. Obstajata dve vrsti PD, in sicer kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD), ki jo pacient večkrat dnevno izvaja ročno, ter avtomatizirana peritonealna dializa (APD), ki se s pomočjo aparata izvaja ponoči, ko bolnik spi.
»Peritonealna dializa je primerna skoraj za vse bolnike z ledvično odpovedjo, še posebej pa za mlade, aktivne bolnike kot premostitev do presaditve ledvice, saj jim ni potrebno trikrat tedensko na hemodializo v dializni center ter za starejše bolnike, ki so slabo pokretni in težko prenašajo hemodializo ali vožnjo v dializni center. Glede preživetja bolnikov je primerljiva s hemodializo, v nekaterih segmentih pa ima pred njo celo določene prednosti: daljšo preostalo ledvično delovanje, boljši je nadzor nad tekočinskim stanjem v telesu, krvni tlak je bolje urejen, manjše je tveganje za prenos virusnih okužb in večja je kakovost življenja ob dializnem zdravljenju v domačem okolju,« pove izr. prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., predsednik Slovenskega nefrološkega društva.
Kljub vsem prednostim peritonealne dialize je delež bolnikov, ki se zdravijo z njo, v Evropi sorazmerno nizek in znaša le okoli 12 % vseh bolnikov na dializnem zdravljenju. Trenutno se v Sloveniji z njo zdravi samo okoli 6 % dializnih bolnikov, kar je pol manj od Evropskega povprečja in daleč pod povprečjem nekaterih razvitih držav, kjer je peritonealna dializa dobro zastopana, kot so na primer Danska (21 %), Nova Zelandija (32 %) ali Kanada (16 %).
Avtomatizirana peritonealna dializa lahko dodatno izboljša kakovost življenja bolnikov, saj se lahko ti čez dan popolnoma posvetijo svojim drugim aktivnostim. Inovativni sistem APD, ki ga že uspešno uporabljajo v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, pa zdravstvenim delavcem omogoča, da v realnem času neposredno dostopajo do zabeleženih podatkov o izvedeni terapiji ter po potrebi z oddaljenim dostopom prilagodijo program izvajanja dialize ali odpravijo morebitne manjše nepravilnosti, preden te postanejo težavne. S tovrstnim upravljanjem in spremljanjem podatkov se izboljšata celostno zdravljenje in zadovoljstvo bolnikov, hkrati pa se zmanjšata števili nenačrtovanih ambulantnih obiskov ter hospitalizacij.
»Prednost uporabe tega sistema je telemedicina, saj lahko kadarkoli in kjerkoli preko spleta pregledam, kako poteka zdravljenje mojega pacienta. V primeru težav s peritonealno dializo pacient v večini primerov ne potrebuje obiska v UKC MB, saj lahko spremenim zdravljenje na daljavo in to tako, da ustreza posameznemu pacientu. Gre za popolnoma individualen pristop zdravljenja,« prednosti inovativnega sistema opisuje izr. prof. dr. Robert Ekart, dr. med., specialist internist, predstojnik Oddelka za dializo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer ta sistem uporabljajo od julija 2018, izkušnje pa kažejo, da je večina bolnikov s takim načinom zdravljenja zelo zadovoljnih.
