Holesterol je za življenje dober in nujen, ni pa dobro, če je previsok.
Razlikovati moramo med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Skupni holesterol v krvi bi moral znašati do 5 mmol/l, pri čemer LDL ne bi smel biti višji od 3 mmol/l, HDL pa bi moral biti čim višji. Najbolj nevarna posledica povišanega slabega holesterola je nalaganje le tega na stene krvnih žil, najprej na arterije, kar vodi v aterosklerozo. Aterosklerozne obloge zožujejo krvne žile, zmanjšujejo njihovo elastičnost, zmanjšujejo pretok krvi in povečujejo arterijski tlak ter vodijo do srčne in možganske kapi, bolezni ledvic, demence … Sprememba življenjskih, še zlasti prehranskih navad je prva terapija, ki jo zdravniki predpišejo osebam s povišanim holesterolom v krvi. Šele po tem, ko s prehrano ne uspemo znižati povišanega holesterola, se zdravljenje nadaljuje s statini, ampak takrat moramo tudi prehrano prilagoditi temu, da bi bilo zdravljenje kar se da uspešno.
- Če smo pretežki, zmanjšajmo vnos kalorij. Pojejmo od 300 do 500 kalorij manj in vsak dan zmerno telovadimo vsaj pol ure. Tudi skromna izguba teže (5–10 %) ima za posledico izboljšanje lipidnega stanja.
- Dnevno ne smemo zaužiti več kot 300 mg holesterola. Na primer, ko pečemo piščančje prsi, odstranimo kožo, ker ta vsebuje znatne količine holesterola. Omejimo vnos hrane, ki vsebuje veliko holesterola.
- Piščančjo, govejo in druge mesne juhe ohladimo, preden jih postrežemo. Ko so hladne, se na njih nabere strjena maščoba, ki jo odstranimo. Ko kuhamo testenine, se izognimo dodajanju olja, ko kuhamo riž, pa se opustimo dodajanje margarine in masla. Prednost dajmo oljčnemu, bučnemu, repičnemu in hladno stiskanim rastlinskim oljem.
- Perutninsko belo meso, rdeče meso, meso zajca in race oziroma divjačinsko meso so dobri viri visoko kakovostnih beljakovin, ki bi morali predstavljati 15 odstotkov kalorijskega vnosa.
- Sadje in zelenjava so bogati z antioksidanti in zmanjšujejo tveganje za nastanek oblog na žilju.
- Sadje in zelenjava, oreški in žitarice, ječmen, rž in druga žita so dober izvor topnih vlaknin, pa tudi rastlinskih sterolov, maščob, ki blagodejno delujejo na uravnavanje ravni holesterola v krvi.
- Rastlinski steroli, prehranske vlaknine (beta-glukan), omega-3 maščobne kisline in rdeči riž so med dodatki v prehrani, ki med drugim zmanjšujejo vsrkavanje holesterola, zmanjšujejo vrednost trigliceridov v krvi in krvni tlak.
- Prehrano obogatimo s čia in lanenimi semeni.
- Redno vadimo. Vadba ugodno deluje na raven lipidov.
- Pri povišanem holesterolu sta najprimernejši mediteranska in dobro načrtovana vegetarijanska prehrana.