Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

V praksi se pogosto srečamo s primerom obupanih staršev, ki so v želji po tem, da bi otrok odraščal s psom, izbrali novega pasjega člana malce prehitro.

»Prehitro« bi okvirno definirali manj kot 3-letno starostno razliko med dojenčkom in psom, pravi Dona Gomilšek iz Društva Popasje. Zakaj 3 leta? Razlika je predvidena predvsem zaradi ključnih obdobij skozi katera gredo otroci in odraščajoči psi v času prvih treh let. Tako pes kot otrok sta v začetnih mesecih svojega življenja najbolj dojemljiva za učenje, nabiranje izkušenj, potrebujeta največ pozornosti, vzgoje in usmerjanja pri oblikovanju osebnosti. Pri takšni odločitvi se je potrebno zavedati, da sta hkratna skrb za dojenčka in vzgoja mladička v intenzivnem obdobju učenja (stanovanjska čistoča, navajanje na ovratnico in povodec, nov bioritem, pravila v hiši, vzgoja, socializacija z mestom, psi in drugimi ljudmi, nova prehrana, učenje …) velik zalogaj, pri katerem morajo sodelovati vsi družinski člani. Psi so v prvih letih svojega življenja najbolj aktivni, igrivi in radovedni, zato moramo na dnevni urnik vključiti tudi za fizično in mentalno zaposlitev. Dodatno delo se pokaže predvsem, ko vstopi pes v obdobje pubertete (6 – 12 mesecev, odvisno od vrste psa), kjer preizkuša postavljene meje, potrpežljivost in doslednost svojega skrbnika, postane samosvoj in trmast pri odločitvah.

Članki so nastali v okviru projekta Izoodi.

Kaj je IZOODI?  »iZOOdi – iniciativa za odgovoren odnos do živali« je živalsko obarvan izobraževalni projekt, sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Temelji na interakciji človeka in njegovega najzvestejšega sopotnika – PSA ter iz osnovne ideje odgovornega in aktivnega sobivanja spodbuja deljenje znanja, izkušenj ter novodobnih idej, katerih vzorec lahko preslikamo na širše sobivanje z naravo, živalmi in soljudmi. 

Zakaj projekt?

Projekt »IZOOdi« bogati splošno znanje o živalih in naravi, dolgoročno rešuje lokalno živalsko problematiko, krepi zdrav življenjski slog in spodbuja povezovanje različnih organizacij – za zdravo skupnost in lepšo prihodnost.

Projektni partnerji se lotevamo pomembnih živalskih tematik, ki v Posavju do sedaj niso bile dovolj intenzivno predstavljene oziroma jim nihče ni pripisoval dovolj velikega pomena, čeprav je v našem okolju registrirano veliko število živali (Po Centralnem registru psov je bilo v Območnem uradu Novo mesto, leta 2016, registriranih slabih 25.000 psov). Empatija do živali in bivanje v sožitju z njimi sta ena najpomembnejših pokazateljev mentalnega stanja družbe, kar je verjel že veliki mislec Ghandi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Naša misija je ljudem približati idejo odgovornega sobivanja z živaljo, sprejemanja drugačnosti ter vzbuditi čut za naravo in bitja okoli nas, za katera smo odgovorni prav VSI. Sprejemanje živalskega sveta ni pomembno samo kot tako, temveč razvija vrsto človeških lastnosti in občutkov, ki pomagajo pri osebnostni rasti in vključevanju v družbo. 

Količina zapuščenih živali zaradi neodgovornega lastništva letno prekaša zmožnosti občinskih proračunov. V lokalno zavetišče je letno sprejetih 500 živali, populacija prostoživečih mačk v urbanem okolju je velika, prav tako je resen problem nenadzorovano razmnoževanje psov v romskih naseljih. Opisani primeri so le kaplja v morje, ki jo predstavlja lokalna problematika posavskih občin. Te se sicer problema zavedajo, vendar je za dolgoročno uspešnost, poleg dobre prakse – občinskega subvencioniranja sterilizacij/kastracij, potrebno tudi sistematično izobraževanje vseh generacij in vključevanje v aktivnosti, ki bogatijo odnos med živaljo ter človekom.

Cilji projekta:

Osnovni cilj: Premik v glavi. Zavedanje žive in nežive narave okoli nas, spodbujanje splošne odgovornosti, postavljanja moralnih vrednot, spoštovanja in empatije do vseh živih bitij, spodbujanje ekipnega duha in želje po spremembah, samoiniciativna pomoč drugim. Dvig ozaveščenosti o pravilni skrbi za živali, znanje o lastništvu nad psom, razumevanje pasjega dojemanja sveta, usmerjanje v prostočasne aktivnosti s psom, soodgovornost do narave, širjenje ideje izbire primernega karakterja živali, pomembnost posvajanja, zmanjšanje populacije neželenih mladičev, pobiranje pasjih iztrebkov za prijetnejše okolje, prijava zanemarjanja/mučenja živali in življenjske teme, katerih znanje prebivalstva bo risalo našo prihodnost.

Vpliv projekta na območje:  Cilj je vzgojiti in ozavestiti družbo do takšne mere, da se dolgoročno zmanjša število zapuščenih psov in mačk, razbremeni kapacitete zavetišča, ki predstavljajo velik finančni zalogaj občin, zmanjša populacija prostoživečih mačk na našem področju, poveča soodgovornost pri prijavi zanemarjanja/mučenja živali, ljudi spodbudi h gibanju, k vključevanju v prostovoljske programe društev in zavetišč ter k vzornemu odnosu do narave s pobiranjem pasjih iztrebkov.

Foto: arhiv društva Popasje

NASLOV UREDNIŠTVA

Bcentermed, Barbara Černe s.p.
Na griču 7
3202 Ljubečna

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si