Zime še ni konec ...

Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem vremenu, kaj pa sledi? Ali so za nas boljše toplejše ali bolj mrzle zime?

Po mnenju dr. sc. Ksenije Zaninovič, vodje službe za klimatološke raziskave in uporabno klimatologijo DHMZ-ja, imajo tople zime prednosti in slabosti.

Za

Če temperature niso pretirano nizke, ni škodljivih posledic za zdravje. Ni ozeblin in splošne podhladitve (hipotermije), kar ima lahko za posledico tudi smrt. Nizke temperature in neugodne vremenske razmere preprečujejo pogoste izhode in bivanje na prostem, kar avtomatsko pomeni tudi manj vitamina D, sončnega vitamina, ki ga telo potrebuje za pravilno delovanje. Več kot smo na soncu, boljše je, ampak ko se otopli, se avtomatsko dogaja, da gremo ljudje ven, na sonce. Takrat tudi bolj uživamo na sprehodih, v aktivnostih in obveznostih na prostem. Še bolje je, če je takrat sončno, pa dobimo tudi dovolj vitamina D. Neugodne vremenske razmere včasih spremlja še strah pred padci na ledu, zlomi in se zato še dodatno zapremo med štiri stene.

Osebe s kroničnimi srčno – žilnimi in dihalnimi obolenji, naj se izogibajo nizkim temperaturam v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah; ko so temperature zmerne, zanje ni omejitev. Ko so temperature nizke, se ne priporočajo težka fizična dela na prostem in vse aktivnosti, ki spodbujajo težko dihanje.

Večplastno oblačenje ob zelo hladnem vremenu je nekaterim odveč in neprijetno in se nizkim temperaturam ne znajo prilagoditi. Priporočljivo je, da si nadenemo nekaj slojev toplih oblačil, po možnosti iz materiala, ki zadržuje toploto (volna, polipropilen, svila). Zunanji del oblačila (plašč, jakna) naj bo neprepusten, v primeru, da nas dobita veter ali dež. Glavo zaščitimo s kapo, ki pokrije oba ušesa, nadenemo si rokavice, usta pa pokrijemo s šalom, da bi preprečili direktno vdihovanje hladnega zraka. To je še zlasti pomembno pri tistih, ki imajo težave s srcem in ožiljem ter dihalnimi potmi.

Proti

Številni dokazi govorijo v prid nizkim temperaturam. Koristijo zdravju a se tega marsikdaj le ne zavedamo. Bivanje na hladnem krepi odpornost organizma v boju proti infekcijam. V hladnem se namreč obrambne celice množijo, pozitivni učinki pa delujejo na fizično in na mentalno zdravje. Um je bolj bister. Pri visokih temperaturah možgani pospešeno kurijo glukozo, kar neugodno vpliva na kognitivne sposobnosti. Svež zimski zrak je prav nasprotno, dober ker krepi spomin, za dojemanje, za odločitve. Lažje se diha, ker nizke temperature prečiščujejo zrak alergenov in raznih kemijskih delcev, imunski sistem pa se na nizkih temperaturah krepi. Deluje kot naravni anestetik oziroma kot krioterapija – metoda, ki v zaprtih prostorih, pri zelo nizkih temperaturah pomaga izčrpanemu organizmu, obnavlja poškodbe, zmanjšuje otekline.

Na hladnem hitreje kurimo kalorije, ker porabimo več energije, da ohranimo normalno telesno temperaturo, ki je 36,7 stopinj. Hlad kuri rjave celice rjave maščobe, ki jih ohlajeno telo troši, da bi se zagrelo.

Hladen zrak omogoča boljši spanec, pa tudi dolgoživost. Znanstveniki z univerze v Michiganu so na osnovi proučevanja črvov ugotovili, da izpostavljenost hladnemu pripelje do sprememb v genskem zapisu, ki jim podaljšujejo življenje. Raziskave Scripps Research Inštituta pa so pokazale, da miši, ki imajo nižjo telesno temperaturo, živijo za 20 odstotkov dlje. Znanstveniki univerze Stony Brook so ugotovili, da klapavice v španskih vodah živijo samo 29 let, medtem ko tiste v Rusiji lahko živijo celo 200 let. Kljub vsemu ne gre za ljudi, ampak za živali. Študije univerze Harvard so pokazale, da hladne temperature spodbudijo prekrvavitev krvnih žil, ker jih hladno vreme oži in tako spodbudi kri, da se hitreje pretaka skozi. Prenizke temperature so eden od dejavnikov tveganja za srčno kap, prav zaradi zožitve žil in dviga krvnega tlaka, zato naj bodo osebe s kroničnimi boleznimi kljub semu bolj pazljive.

 

Povzeto iz revije Doktor u kuči (2018).

Preberite še več člankov - Zdravje

Kava in kakav za vse tipe kože

Oba, kava in kakav, ustvarjata številne lepotne učinke. Maske za obraz iz kave in kakava so bile za lepotne sladokusce dolgo najljubše. V kombinaciji zmanjšujejo zabuhlost, zlasti pod očmi, in...

Kaj pojesti preden gremo spat?

Hrana vpliva na kakovost spanja, kakovostno spanje pa na zdravje. Za večerjo priporočamo lahke prigrizke, ki jih lahko brez slabe vesti pojemo eno do dve uri pred spanjem. Hrana, pijača in razvade...

Marmelade in želeji z zelišči

Poznamo več kot sto zelišč in začimb, ki jih lahko uživamo in uporabljamo za zdravljenje. V različnih pripravkih nam pomagajo zmanjšati vnetja, okrepiti srce in imunski sistem, preprečiti ali...

Vrtni šetraj za lajšanje kašlja in še kaj

Julija, avgusta in septembra bomo lahko začeli nabirati šetraj. Pomaga pri driski, želodčnih in črevesnih krčih, pri sladkorni bolezni in bruhanju, pospešuje prebavo in potenje, odpravlja čreesne...

Boraga pomiri srčni utrip

Boreč, buraža, poraga, zdravilna boraga. Vse to so imena za navadno borago, enoletnico, ki bo junija začela cveteti. Rastlina, ki jo pri nas gojijo, se je iz vrta preselila tudi v divjino, k nam pa...

Nad stres in tesnobo v bolnišnici

Veliko ljudem bolnišnica izzove stres in tesnobo. Nekateri o tem spregovorijo odprto, drugi to tiščijo zase. Po raziskavah se večina bolnikov počuti zelo tesnobno, ko prestopijo prag te ustanove. To...

Gotu kola za krčne žile, hemoroide in lajšanje tesnobe

Gotu kola je zdravilna rastlina iz družine kobulnic, ki uspeva v vlažnih tropskih predelih Indije in Šri Lanke. Tam je gotu kola priljubljena hrana slonov, zato so jo domačini hitro povezali z...

Kava in arterije

Obstajajo smernice za uživanje hrane, kaj pa za pijače? Nekatere pijače predstavljajo veliko tveganje za zdravje, še zlasti, če jih pijemo preveč. Mleka in piva naj ne bi pili. Pitje mleka po...

Zime še ni konec ...

Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem...

Oljni pripravek proti klopom

Kmalu se bo začela 'sezona klopov'. Pred njimi se lahko zaščitimo tako, da si pripravimo olje iz citronke. Citronko lahko gojimo doma na vrtu. Posadimo jo v lahka, dobro odcedna tla na sončnem...

Žvrkljanje olja za razstrupljanje in samozdravljenje

Žvrkljanje olja je preprosta, neškodljiva in poceni, a zagotovo ena od najmočnejših oblik zdravljenja. Najbolj očiten rezultat so bolj zdravi zobje in usta. Zobje postanejo bolj beli, dlesni bolj...

9 zdravil za zamaščena jetra (I)

Za jetrne celice je značilno, da absorbirajo maščobe. Zdrave celice naj bi imele le od pet do deset odstotkov maščobe, vse kar je viška, pa vodi do bolezni jeter. Zdrava jetra se sicer lahko...

Slaba hrana, slabi zobje, kronične bolezni

Že dolgo je znano, da so imela primitivna ljudstva odlične zobe. Vemo tudi, da so zobje dragocen pokazatelj splošnega fizičnega zdravja: odlični zobje pomenijo odlično zdravstveno stanje. Na žalost...

Rožmarin, ginko in glasba zoper Alzheimerja

Alzheimerjeva bolezen si za tarčo najprej vzame človekov spomin, nato pa metodično ostale dele možganov, ki so odgovorni za vedenjske in druge nevrološke funkcije. To bolezen, zaradi katere...

Olive proti visokemu krvnemu tlaku

Navadna oljka (Olea europaea) je znana po tem, da koristi vsem, ki imajo visok krvni tlak. A to še ni vse! Pospešuje presnovo, pomaga pri vnetju želodčne in črevesne sluznice ter tankega črevesa,...

Svetla luč za moški libido

Raven testosterona je običajno najvišja zjutraj, nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi pa vpliva na njegovo znižanje. Italijanska študija je pokazala, da lahko svetlobna terapija, ki se...

Celulit lahko odpravimo

Celulit. Ena od najbolj pogosto iskanih besed v Googlu. Devetdeset odstotkov žensk ga ima, ne glede na to ali trenirajo ali ne, ne glede na to ali so vitke ali močnejše. Na celulit ima velik vpliv...

Stroka dokazala: Intervalno stradanje deluje

Tako je napisal akad. prof dr. Marjan Kordiš, dr. med. v reviji ISIS januarja 2020 in tako potrdil strokovno podporo prekinitvenemu postenju. Ugotovitve je povzel in priredil iz revije...