Zime še ni konec ...

Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem vremenu, kaj pa sledi? Ali so za nas boljše toplejše ali bolj mrzle zime?

Po mnenju dr. sc. Ksenije Zaninovič, vodje službe za klimatološke raziskave in uporabno klimatologijo DHMZ-ja, imajo tople zime prednosti in slabosti.

Za

Če temperature niso pretirano nizke, ni škodljivih posledic za zdravje. Ni ozeblin in splošne podhladitve (hipotermije), kar ima lahko za posledico tudi smrt. Nizke temperature in neugodne vremenske razmere preprečujejo pogoste izhode in bivanje na prostem, kar avtomatsko pomeni tudi manj vitamina D, sončnega vitamina, ki ga telo potrebuje za pravilno delovanje. Več kot smo na soncu, boljše je, ampak ko se otopli, se avtomatsko dogaja, da gremo ljudje ven, na sonce. Takrat tudi bolj uživamo na sprehodih, v aktivnostih in obveznostih na prostem. Še bolje je, če je takrat sončno, pa dobimo tudi dovolj vitamina D. Neugodne vremenske razmere včasih spremlja še strah pred padci na ledu, zlomi in se zato še dodatno zapremo med štiri stene.

Osebe s kroničnimi srčno – žilnimi in dihalnimi obolenji, naj se izogibajo nizkim temperaturam v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah; ko so temperature zmerne, zanje ni omejitev. Ko so temperature nizke, se ne priporočajo težka fizična dela na prostem in vse aktivnosti, ki spodbujajo težko dihanje.

Večplastno oblačenje ob zelo hladnem vremenu je nekaterim odveč in neprijetno in se nizkim temperaturam ne znajo prilagoditi. Priporočljivo je, da si nadenemo nekaj slojev toplih oblačil, po možnosti iz materiala, ki zadržuje toploto (volna, polipropilen, svila). Zunanji del oblačila (plašč, jakna) naj bo neprepusten, v primeru, da nas dobita veter ali dež. Glavo zaščitimo s kapo, ki pokrije oba ušesa, nadenemo si rokavice, usta pa pokrijemo s šalom, da bi preprečili direktno vdihovanje hladnega zraka. To je še zlasti pomembno pri tistih, ki imajo težave s srcem in ožiljem ter dihalnimi potmi.

Proti

Številni dokazi govorijo v prid nizkim temperaturam. Koristijo zdravju a se tega marsikdaj le ne zavedamo. Bivanje na hladnem krepi odpornost organizma v boju proti infekcijam. V hladnem se namreč obrambne celice množijo, pozitivni učinki pa delujejo na fizično in na mentalno zdravje. Um je bolj bister. Pri visokih temperaturah možgani pospešeno kurijo glukozo, kar neugodno vpliva na kognitivne sposobnosti. Svež zimski zrak je prav nasprotno, dober ker krepi spomin, za dojemanje, za odločitve. Lažje se diha, ker nizke temperature prečiščujejo zrak alergenov in raznih kemijskih delcev, imunski sistem pa se na nizkih temperaturah krepi. Deluje kot naravni anestetik oziroma kot krioterapija – metoda, ki v zaprtih prostorih, pri zelo nizkih temperaturah pomaga izčrpanemu organizmu, obnavlja poškodbe, zmanjšuje otekline.

Na hladnem hitreje kurimo kalorije, ker porabimo več energije, da ohranimo normalno telesno temperaturo, ki je 36,7 stopinj. Hlad kuri rjave celice rjave maščobe, ki jih ohlajeno telo troši, da bi se zagrelo.

Hladen zrak omogoča boljši spanec, pa tudi dolgoživost. Znanstveniki z univerze v Michiganu so na osnovi proučevanja črvov ugotovili, da izpostavljenost hladnemu pripelje do sprememb v genskem zapisu, ki jim podaljšujejo življenje. Raziskave Scripps Research Inštituta pa so pokazale, da miši, ki imajo nižjo telesno temperaturo, živijo za 20 odstotkov dlje. Znanstveniki univerze Stony Brook so ugotovili, da klapavice v španskih vodah živijo samo 29 let, medtem ko tiste v Rusiji lahko živijo celo 200 let. Kljub vsemu ne gre za ljudi, ampak za živali. Študije univerze Harvard so pokazale, da hladne temperature spodbudijo prekrvavitev krvnih žil, ker jih hladno vreme oži in tako spodbudi kri, da se hitreje pretaka skozi. Prenizke temperature so eden od dejavnikov tveganja za srčno kap, prav zaradi zožitve žil in dviga krvnega tlaka, zato naj bodo osebe s kroničnimi boleznimi kljub semu bolj pazljive.

 

Povzeto iz revije Doktor u kuči (2018).

Preberite še več člankov - Zdravje

Vpliv sladkorja na otrokovo zdravje

Le redkokateri otrok se kdaj naveliča sladkarij. Toda razvajanje s sladkarijami in spodbujanje sladkosnednosti v otroških letih lahko pusti posledice, ki jih bo otrok na svojem zdravju občutil šele...

5 najpogostejših napak ob razstrupljanju telesa

Razstrupljanje telesa ima lahko na naše zdravje izjemne pozitivne učinke. Toda predno se spremembe lotimo, se je priporočeno o procesu razstrupljanja nekoliko podučiti, da se izognemo neprijetnim...

S hojo nad odvečne kilograme

Povprečen človek med 18. in 64. letom bi moral tedensko opraviti vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe, da bi lahko trdil, da skrbi za svoje zdravje. To znese približno pol ure rekreacije na dan, če...

Kolagen za moške - koristi in načini uporabe

Kolagen je med ženskami postal eno izmed najbolj priljubljenih dopolnil, s pomočjo katerega poskušajo svoji koži in lasem povrniti vitalnost. Uživati ga je moč kot prehransko dopolnilo ali ga na...

Načini za umiritev anksioznosti

Vsakdo tu in tam postane anksiozen. Toda čeprav so strahovi in skrbi, ki pridejo z anksioznostjo, večinoma kratko trajajoči, si je ne glede na to v času trajanja napada tesnobe težko predstavljati...

Propolis

Propolis je visoko hranilen in kvaliteten čebelji proizvod zapletene kemične sestave. Beseda propolis izvira iz grščine, kjer »pro« pomeni obrambo in »polis« skupnost. Dobesedni prevod bi tako...

Pomanjkanje vitaminov in mineralov

Standardna »zahodna« prehrana je običajno znana po tem, da ne skopari s kalorijami. Veliko je pakirane in predelane hrane, ki je pogosto revna s hranljivostjo, vitamini in minerali. Pomanjkanje...

Magnetni kozarec VitaLife – voda za zdravo življenje

Voda je vir življenja, voda je osnova vseh bioloških procesov, ki nasploh omogočajo življenje. Voda je tudi vir zdravja. Kvalitetna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed...

Vloga moških na zdravje otrok večja kot mislimo

Ne le mame, tudi moški imajo pomembno vlogo pri zdravju še nerojenega otroka . Na otrokovo zdravje najbolj vpliva starost moškega in način njegovega življenja. Že dolgo vemo, da lahko matere...

Z jogo nad depresijo in migrene

Smeh blaži stres in depresijo. Da je smeh pomemben za zdravje, je znano že tisočletja. Že stari Kitajci so vedeli, da smeh na telo deluje pozitivno. V Grčiji so bolnišnice gradili v bližini...

Odstranimo prhljaj z medom

Suho kožo ali kronično vnetje kože (sebaroični dermatitis) lahko odpravimo z medom. Tedenska uporaba medu pozdravi srbečico, luščenje kože in prepreči nadaljnje izpadanje las. Študija, objavljena v...

Z baldrijanom nad stres, jezo, razburjenost in žalost

V krajših in temačnejših dnevih nas pogosteje preplavi žalost. Nad njo pa se lahko spravimo z baldrijanom. »Baldrijan že stoletja uporabljajo kot zdravilo, ki pomaga pri spancu in sprostitvi. Z njim...

Kava in kakav za vse tipe kože

Oba, kava in kakav, ustvarjata številne lepotne učinke. Maske za obraz iz kave in kakava so bile za lepotne sladokusce dolgo najljubše. V kombinaciji zmanjšujejo zabuhlost, zlasti pod očmi, in...

Kaj pojesti preden gremo spat?

Hrana vpliva na kakovost spanja, kakovostno spanje pa na zdravje. Za večerjo priporočamo lahke prigrizke, ki jih lahko brez slabe vesti pojemo eno do dve uri pred spanjem. Hrana, pijača in razvade...

Marmelade in želeji z zelišči

Poznamo več kot sto zelišč in začimb, ki jih lahko uživamo in uporabljamo za zdravljenje. V različnih pripravkih nam pomagajo zmanjšati vnetja, okrepiti srce in imunski sistem, preprečiti ali...

Vrtni šetraj za lajšanje kašlja in še kaj

Julija, avgusta in septembra bomo lahko začeli nabirati šetraj. Pomaga pri driski, želodčnih in črevesnih krčih, pri sladkorni bolezni in bruhanju, pospešuje prebavo in potenje, odpravlja čreesne...

Boraga pomiri srčni utrip

Boreč, buraža, poraga, zdravilna boraga. Vse to so imena za navadno borago, enoletnico, ki bo junija začela cveteti. Rastlina, ki jo pri nas gojijo, se je iz vrta preselila tudi v divjino, k nam pa...

Nad stres in tesnobo v bolnišnici

Veliko ljudem bolnišnica izzove stres in tesnobo. Nekateri o tem spregovorijo odprto, drugi to tiščijo zase. Po raziskavah se večina bolnikov počuti zelo tesnobno, ko prestopijo prag te ustanove. To...