Pet minut pred dogovorjenim intervjujem vstopim v čakalnico. Medtem ko piše recepte še zadnji pacientki tega ponedeljkovega večera, me ošine s pogledom, pristopi, se mi predstavi in mimogrede pogleda še moje roke. »To je nevrodermitis. Bolezen perfekcije. Sestra, pripravite ji testne kreme za roke in obraz, medtem ko končujem,« je bil jasen in odločen Slobodan Vujasinović, dr. med., spec. za kožne in spolne bolezni in logoterapevt iz Estetike Fabjan v Celju.

V manj kot minuti je razrešil dilemo, s katero se ukvarjam zadnjih nekaj let. Srbeče roke, zlasti zvečer, pred spanjem. Po intervjuju mi je bilo jasno, zakaj. Zaradi njegovega prirojenega in nekaj malega tudi pridobljenega interesa za psihosomatski pristop pri zdravljenju kožnih (in tudi drugih) bolezni. Med stroko velja za posebneža, sama pa sem bila navdušena nad njegovim pristopom in zmožnostjo opravljanja več stvari hkrati. Pri tem mu ne uide niti najmanjši detajl. Potem ko je kot insider v zdravstvenem sistemu na svoji koži okusil vso nedorečenost javnega zdravstva, in predvsem zaradi želje po razumevanju širše slike pri svojem delu, se od leta 1985 aktivno ukvarja s psihosomatiko v dermatologiji in ob tem tudi dermatokirurgijo. Več kot 25 tisoč na roke pisanih kartotek priča o tem, da mu ljudje zaupajo, in predvsem, da ima ogromno znanja. Ponosen je tudi na svojega pokojnega profesorja dermatologije dr. Alekseja Kanskega, ki mu je omogočil, da je svoj interes za psihosomatiko tudi uspel realizirati. Pomaga vsakomur, ki potrka na njegova vrata. A diagnoze ne postavi v minuti, tako kot meni. Jaz sem bila lahek primer. Za pacienta si vzame čas, če je treba, tudi dve uri in več. Ne hiti. Posluša, sprašuje in razmišlja. V glavi riše podobo in izbira pristop zdravljenja, v katerem sodelujeta oba, on in pacient. Podobno kot je to počel pokojni dr. Janez Rugelj, na katerega je še danes ponosen, saj mu je kot mentor v krajšem času približal številna predvsem psihološka znanja. »Saj veste, kakšen je bil Rugelj. Če je nekdo želel shujšati, mu je Rugelj pomagal od prve do zadnje minute in v podporo celo hujšal z njim. V času študija pri njem sem imel najmanj časa in se največ naučil. Predvsem discipline, pa ne le pri delu. Takrat sem (ob študiju) treniral košarko, tudi po uro in pol dvakrat dnevno. Rugelj me je učil, da smo so-kreatorji svojega življenja,« pravi. To danes z veliko mero potrpežljivosti, posluha, znanja in pogovora tudi sam prenaša na slehernega od svojih pacientov. Ki so v njegovih očeh pravzaprav več kot pacienti. So ljudje, ki bi jim rad pomagal na poti do kakovostnega življenja.

»Človek je svobodno in odgovorno bitje. To v moji praksi razumem tako, da tudi pacientu naložim oziroma razdelim odgovornosti in tako postane pacient dejansko so-kreator lastnega zdravljenja. S samo-preseganjem ali avto-transcendenco lahko postane so-kreator zdravljenja. Bistveni predpogoj pa je, da ima zaupanje v zdravnika. Tega zaupanja se ne da kupiti z diplomo, belo haljo, titulo, obleko, avtomobilom, ampak le z vztrajnostjo in širokim medicinskim in drugim vsestranskim znanjem. Tu velikokrat potrebujemo tudi zanesljiv interdisciplinarni pristop,« ostaja skromen Vujasinović. Pri tem se sklicuje tudi na vzornika in utemeljitelja logoterapije, Viktorja Emila Frankla. Znanje logoterapije namreč s pridom uporablja tudi v svoji praksi. Osredotoča se na smisel človeškega bivanja in na posameznikovo iskanje smisla življenja. Logoterapija se predvsem osredotoča na nevrotične motnje, ki so posledica bivanjske praznine oziroma zavrtosti ali prikrajšanosti določenih občutkov, in zato pomaga pacientu, da najde življenjski smisel.

»Logoterapija V. Frankla nas uči, da je človek nedeljiva celota svoje fizične, psihične in duhovne dimenzije. Če želimo obravnavati pacienta celostno (holistično) nas mora voditi načelo vseživljenjskega učenja na medicinskem in nemedicinskem področju. Če psihiater ali psiholog (katerekoli smeri, tudi NLP) obravnava pacienta s psihosomatskim obolenjem, obstaja nevarnost, da bo premalo pozoren na telesne simptome. Obratno, če dermatolog obravnava samo telesne simptome, bo pacient prikrajšan za vpogled v svoje psihično in duhovno stanje. Pomembna je vsestranskost, povezovanje, soodvisnost in vseživljenjsko izobraževanje vseh, ki smo si za poklic izbrali delo z ljudmi,« pojasnjuje.

Koža je zato zanj mnogo več kot le koža. Koža je znak, opozorilo, da moramo ukrepati. »Kožna obolenja so le odgovor na to, kaj se dogaja v nas, kako smo odraščali, v kakšni družini, kdo je bil naš učitelj in kdo naš zdravnik,« pravi. Kot dermatologa, psihologa, logoterapevta ga zanima prav vse. Kakšen odnos imamo do sebe in drugih, katere so naše zamere, bolečine, strahovi. Vse to se namreč odraža na naši koži. Ne takoj, čez čas. O tem je pisal že oče psihosomatike, Dunajčan Hans Seyle. »Odkril in dokumentiral je, da je stres nespecifični odgovor organizma na kakršenkoli napad, pri čemer vemo, da je napad lahko fizični, biološki ali psihološki. Obstajata pozitivni (njegov rezultat je prilagoditev na novo nastale okoliščine) in negativni stres. Ogrožajoč je le slednji, saj sproži bolezensko stanje, potem ko se človek ne more več prilagoditi novo nastalim okoliščinam. Stres se lahko odrazi kjerkoli na približno dveh kvadratnih metrih kože, kolikor je v poprečju imamo.

Koža je naš največji organ. Predstavlja 16–20 odstotkov telesne teže. V času življenja v povprečju odvržemo približno 35 kilogramov kože. Je termoregulacijski organ, največje čutilo (končiči so najbolj gosti na ustnicah, dlaneh, podplatih, roženici in spolovilih) in del imunskega sistema. Z okoljem koža komunicira tako, da tvori vonjave – te lahko privlačijo ali odbijajo. Tudi lasje in nohti so del kože.

Približno 30 % ljudi se praska

»Dejstvo je, da so težave s kožo psihosomatskega izvora. Približno 30 % prebivalstva se zaradi stresa praska, okoli 3 % jih ima luskavico, približno 2 % jih zgubi pigment, okoli 2 % jih dobi mozolje, približno 1 % ima alopecijo (izpadanje las). Skupaj približno 40 odstotkov Slovencev ima težave zaradi stresa in načina življenja. In to je evidentno za države, v katerih prevladuje kapitalizem,« pravi in nadaljuje: »Težave so izključno tam, kjer je svet imetja. Namesto v to be (biti), živimo v to have (imeti) svetu. Na žalost vse vrednotimo skozi imetje. V Sloveniji je na žalost ogromno pogojne vzgoje in prav tu je največ srbenjaIn ta ima hujše posledice na otroke, kot se je zavedamo. V Sloveniji je tako: če si priden, si ljubljen. Nekje na Balkanu pa velja na primer: če si naš, si ljubljen.« Kot še poudarja, so v evidentnem porastu atopični dermatitis, mozoljavost, rdečice, alergije, vse pa je posledica (pre)hitrega načina življenja. Ne le Slovenija, cela Evropa se sooča s to težavo.

40 % Slovencev ima težave s kožo zaradi stresa in načina življenja.

5 profilov, 5 simptomov

Kožnih obolenj je več vrst, a glavnih pet vrst je možno povezati s petimi različnimi tipi osebnosti. »V sodelovanju s psihologi, ki delajo z mano, smo naredili nekaj raziskav in prišli do zelo zanimivih zaključkov.

Luskavico ali psoriazo ima približno 2–3 % prebivalstva. »Kar 44 odstotkov bolnikov je pred začetnim izbruhom bolezni navajalo stres, po obolenju pa kar 80 % bolnikov,« pojasnjuje in poudarja, da ta oblika obolenja najpogosteje prizadene managerje: »Luskavica je managerska bolezen tistih, ki so nadvse radi v akciji.«

Nevrodermitis ali atopični dermatitis je bolezen perfekcije. »Tu, kjer je pogojna ljubezen, tu je največ srbenja. Vse mora biti popolno, brezhibno. Poznam veliko takih staršev in hudo je biti otrok v takih razmerah. Svojo perfekcijo prenašajo na otroke. Hči vzgajajo v dosežkarico, sina pa v maminega sinka,« je zaskrbljen Vujasinović. Od tod, pravi, najbrž izhaja poleg estetske kirurgije tudi že ginekoestetika: »Potreba, nuja ali želja po popolnosti je danes presegla vse meje. Že 30 ali 40-letnice si prav iz tega razloga preoblikujejo in dajo estetsko popraviti celo spolovila. Perfekcija na kubik.« Nevrodermitis je zanj bolezen odnosov: »Živimo v času, ko je otrok velikokrat projekt staršev ali celo starih staršev ali šole. Ob tem je to be (biti) svet pozabljen.« Nevrodermitis prizadene največ, kar 30 odstotkov Slovencev.

Rosacea ali rdečica je bolezen nadzora. »Želim vse imeti pod kontrolo. To povzroča kapitalizem. Če želiš biti dober šef, moraš imeti vse pod kontrolo,« pojasnjuje. Igralka Cynthia Nixon ima na primer to.

Vitiligo je bolezen, ko koža izgublja pigment. Prizadene manj kot 1 odstotek Slovencev. »Največkrat sem jo videl pri adrenalincih, ki se jim zelo mudi. Rekli bi ji lahko tudi bolezen hitrosti (prehitevam samega sebe). Take osebe imajo pogosto eno ali dve podjetji, pa še kakšen adrenalinski šport si omislijo. Ves čas so na meji strahu. Kot nori motoristi na ovinku. A Winnie Harlow (23 let) je bolezen izkoristila v svoj prid in postala fotomodel. V današnjem svetu se res da vse tržiti.

Alopecija oziroma krožno redčenje las je povezano s strahovi. Bolezen sproži stres, seveda pa je posledično drugi stres bolezen. Trenutek, ko se pogledamo v ogledalo, in si nismo všeč, je za nas stres. Bolezen, s katero se soočata 2 odstotka Slovencev, je bolezen kazni. Oseba sama sebe kaznuje zaradi dejanja, za katerega ni odgovorna, celo za posilstvo. V svetu je cela vrsta igralcev, ki je bolezen dobro unovčila, na primer igralci Bruce Willis, John Malkovich in Yul Brynner.

Akne oziroma mozoljavost pa je bolezen adrenalina. »Poglejte si Prevca ali druge skakalce. Vsi skakalci imajo mozolje. Sprožilec je stres. Povzroči dvig testosterona, ta pa mozolje,« razlaga Vujasinović in poudarja, da so akneformne kožne bolezni (na primer rosacea, perioralni dermatitis, seboreja) velikokrat pridružene infekciji prebavil s Heliobacter pylori.

Seveda so tu še druge bolezni kože: dermatitis seborrhoica (lojavica, prhljaj), urticaria (zaradi smrti na primer hišnega ljubljenčka), herpes recidivans (padec splošne imunosti), herpes zoster, virusne bradavice, prezgodnje sivenje in staranje kože.

Stres torej ne vpliva le na bolezen, ampak posledično tudi na širšo predstavo o nas samih: na slabo samopodobo, nizko samospoštovanje. “Psihološki vpliv deluje na kožo preko hormonov, živčnih povezav, imunskega delovanja. S tem se danes ukvarja veja medicine, ki ji pravimo psihonevroimunologija. Osebnost vpliva na naš način življenja in na to, kako doživljamo določene situacije, v katerih se znajdemo: na primer postavljamo si izredno visoke cilje, ki so lahko nad našimi sposobnostmi (ali časovnimi omejitvami), kar vodi v visoko stresno obremenitev. Določene situacije nekateri ljudje doživljajo bolj ogrožajoče kot drugi. Nekateri pri spoprijemanju s situacijami izbirajo boljše strategije kot drugi (uravnavamo lahko problem ali uravnavamo naša čustva), saj situacijo lahko vidimo kot izziv ali kot grožnjo. Osebnost je kompleksen konstrukt. Osebnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika,« poudarja Anja Ključevšek, diplomirana biopsihologinja in diplomantka magistrskega študija psihologije, sicer sodelavka dr. Vujasinovića v ambulanti. Vse to se odraža na naši koži. Kakšna osebnost pa ste vi?

V tiskani izdaji revije je na voljo VPRAŠALNIK, ki vam bo pomagal ugotoviti, kakšen TIP OSEBNOSTI STE.

Revijo lahko kupite na POŠTAH, v trafikah HIPERMARKETOV ali Petrolovih bencinkih črpalkah.

---------------------------------------------------------------------

O zdravniku:

Rojen leta 1957 v Brežicah. Leta 1980 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu, strokovni izpit opravil leta 1982 v Ljubljani. Kot splošni zdravnik je služboval v Radečah, Rimskih Toplicah in Laškem. Dermatovenerologijo je specializiral na Kliniki za kožne in spolne bolezni v Zagrebu. Sodeloval v delu hematološkega tima za transplantacijo kostnega mozga. Samostojno vodil ambulanto za spolno prenosljive bolezni in AIDS. Strokovno se je izpopolnjeval v Parizu, Dunaju, Munchenu, na Nizozemskem (psihodermatologija), v Avstraliji, Kanadi, ZDA, Braziliji, v nemškem klimatskem dermatološkem zdravilišču, v Izraelu ob Mrtvem morju, še vedno se izobražuje (psihoterapija – logoterapija po Viktorju Franklu) … Doma in na tujem je objavil več strokovnih člankov, je soavtor nekaj strokovnih knjig, več let predaval na Srednji zdravstveni šoli Celje različne strokovne predmete, večkrat organiziral preventivna predavanja v različnih krajih Slovenije, deset let je bil športni zdravnik KK Pivovarna Laško. Redno se udeležuje domačih in tujih srečanj. Član je Združenja slovenskih dermatologov, Slovenskega zdravniškega društva, Združenja zdravnikov športne medicine Slovenije, član ISDS – mednarodnega združenja za dermatokirurgijo (sedež v ZDA) in bivši medicinski sodni izvedenec za dermatologijo Slovenije (cca. 20 let).

O psihologinji:

Rojena leta 1992. Končala gimnazijo in leta 2015 diplomirala iz Biopsihologije na Univerzi na Primorskem z nalogo Duševne motnje, imunski sistem in psihonevroimunologija. Trenutno končuje magistrski študij Psihologije in se v svoji magistrski nalogi ukvarja z osebnostnimi značilnostmi oseb s psihosomatskimi kožnimi obolenji.

 Barbara Černe