»Ne iščite krivca, iščite načrt. Čeprav zaključujemo tedenska srečanja, bomo ostali v stikih, da bo bolj zagotovo ostalo pri tem, kar ste dosegli. In dosegli ste ogromno.« S temi besedami je zaključno srečanje skupine za podporo odvajanja od kajenja povzela Marjana Iršič, dipl. med. sestra iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje.

V majhni skupini, ki je sprva štela šest, ob zaključku pa le tri člane, sem se počutila nadvse prijetno. Kot da bi bila tudi sama del njih. A tja so me povabili le zato, da z mano delijo zgodbe. Zgodbe o uspehih, ki jih pišejo v Centrih za krepitev zdravja po vsej Sloveniji. Iz meseca v mesec, iz leta v leto. Ena takih je tudi Lusienova. Zgodba zdravnika, ki je ponosen na svojo zmago, saj je po komaj nekaj obiskih v centru prenehal s kajenjem. “Kaditi sem začel pri petindvajsetih, ko sem začel delati. V službi, ki je bila stresna, se je kadilo, cigareta je bila zame kot osvežitev. Teh osvežitev je bilo čedalje več, do vsake naslednje pa sem povečal število odmerkov oziroma število pokajenih cigaret. Včasih sem pokadil celo 30 cigaret dnevno. Ob prihodu v to skupino pa sem, trdno odločen, da bom nehal s to razvado, zavojček dal vodji. In tam je ostal.” Tako kot vsako odvajanje tudi njegovo ni bilo enostavno, pravi: “Najhujši je bil prvi teden, drugi teden sem že tudi bolje spal, v tretjem tednu pa se mi je vrnil celo okus. Štiri tedne je minilo, odkar nisem prijel cigarete v roke,” ponosno pove. “Predvsem sem si želel, da zbledi misel po cigareti,” občutek deli z nami.

Po več desetletjih je bobu rekla bob tudi Dunja. Čeprav še ni povsem opustila misli na cigareto, je vendarle zmanjšala število na minimum. “Skupina mi je ves čas stala ob strani, a mi še ni povsem uspelo. Poskušala bom biti še bolj vztrajna. Vem, da moram v življenje spet vnesti red. Veste, ko greš enkrat v pokoj, se stvari spremenijo. Kar lahko storiš danes, preložiš na jutri. Ampak to ni v redu. Ostati moraš aktiven, s polnim urnikom, saj je sicer razvad vse več. Če bi imela več reda, bi lažje opravila tudi s cigareto. Skupina mi je bila v veliko oporo, da sem zdržala tudi tiste dni, ko sem bila sama s sabo, ko se nismo videli in družili. Spodbujam tovrstne oblike preventive in si želim, da bi jih bilo še več.«

»Ko pokadiš cigareto manj, si podariš nekaj zdravja,« je ugotovila Tatjana, ki je pred več kot letom dni sprejela kar dva izziva. Odločila se je, da shujša in da preneha kaditi. Velik preobrat pa se vedno najprej začne v glavi, z odločitvijo, pravi. »Nisem kadila, ker bi bila odvisna, cigareta mi je bila preprosto užitek. Potreben je bil nekakšen miselni preskok. Iz škatle na dan sem prišla na sedem cigaret, sedaj že nekaj tednov ne kadim. Neke posebnega odziva zaradi odvajanja ni bilo, morda zato, ker sem ob tem tudi več telovadila in popolnoma spremenila prehranjevalne navade. Delo v skupini mi je bilo v veliko pomoč. Tu smo se odprli drug drugemu, se spodbujali, potrjevali.«

Takih in mnogih drugih zgodb o uspehu je še veliko več. Ne le v delavnicah za odvajanje od kajenja, tudi v drugih, ki jih od leta 2015 izvajajo v Centrih za krepitev zdravja v ZD Celje.

25 centrov za krepitev zdravja, potrebe je po še več

“S pilotnim projektom 'Skupaj za zdravje' smo začeli v letu 2014 in nadaljevali v leto 2015 in 2016. V Centrih za krepitev zdravja so vse preventivne dejavnosti nadgrajene, torej tiste, namenjene otrokom in mladostnikom, in tiste, namenjene odraslim. Namen teh centrov je vključujoča preventiva,« poudarja Marjana Iršič, ki vodi enega večjih centrov v Celju. »Potem ko smo ugotavljali potrebe s strani uporabnikov in izvajalcev, smo konec leta 2015 centre vključili v tri lokalna okolja in za to pridobili tudi ves potreben kader: diplomirane medicinske sestre, psihologa, fizioterapevta in še dodaten kader: delež zdravnika, delež farmacevta in delež izobraževalca, ki deluje predvsem v delavnici 'S sladkorno boleznijo skozi življenje'.« Pilotni projekt 'Skupaj za zdravje' se je izkazal za tako uspešnega, pa tudi potrebnega v lokalnih okoljih, da se je zato odprlo še več kot dvajset novih centrov po vsej Sloveniji. »Petnajst jih je na vzhodni, deset pa na zahodni regiji, v načrtu pa imamo še odprtje novih,« dodaja Iršičeva. Vsi zdravstveno vzgojni centri, teh pa je 61, naj bi se preimenovali v Centre za krepitev zdravja. V prihodnje naj bi jih torej odprli še 36.

Sicer se delijo na male, srednje in velike. Celje, ki pokriva okoli 60 tisoč ljudi, sodi med velike, zanimanje za udeležbo v programih, ki jih izvajajo, pa iz meseca v meseca raste. »V programe se lahko vključijo vsi, ki imajo opravljen preventivni pregled ali pa nimajo opravljenega preventivnega pregleda, to se pravi po 18. letu, in če imajo že odkrit dejavnik tveganja. Vključimo jih v obravnavo za odrasle, seveda pa preventivo izvajamo tudi po osnovnih in srednjih šolah ter v vrtcih. Potem je tu še preventiva za bodoče starše in za že starše, pa materinska šola,« pravi Iršičeva. Šolo za že starše lahko obiskujeta oba partnerja, pa seveda dedek ali babica, če kateri od partnerjev ne more na obisk. Vsebina je razdeljena na tri srečanja, na prvem srečanju pri treh mesecih otrokove starosti (1,5 – 3,5 meseca), so prisotni: diplomirana babica (babica, ki je vodila šolo za bodoče starše), zdravnik pediater in psihologinja. Na drugem srečanju se starši pogovarjajo z diplomirano babico, psihologinjo in logopedom, na tretjem pa s psihologinjo, diplomirano babico in zdravnikom pediatrom. V šoli starši izvedo, kako ukrepati ob prvih simptomih vročine, kaj pomeni jok, pridobijo pa tudi znanja in veščine o partnerskih odnosih.

20 tisoč obravnavanih, več je žensk

»V obdobju od leta 2015, ko se je projekt začel, se nadaljuje v nadgrajene vključujoče preventive vseh starostnih skupin. V tem času smo v programu za odrasle obravnavali 20 tisoč uporabnikov, od tega več žensk. Ženske boljše prepoznavajo dejavnike tveganja v skrbi za lastno zdravje kot moški. Najbolj jih skrbi nezdravo prehranjevanje, prekomerna telesna teža in telesna nedejavnost. Velik premik pri prepoznavanju dejavnikov tveganja je na področju duševnega zdravja. Ljudje so se čedalje bolj pripravljeni pogovarjati med seboj, pri nas pa pridobijo tudi veščine, kako odpraviti stres, tesnobo in depresijo brez zdravil. Najtežje korake delajo ljudje na področju tveganega škodljivega vedenja, torej alkoholiki in kadilci. Težko se odločajo, da bi kaj opustili, čeprav pa se po drugi strani tudi tu ponašamo s kar nekaj izjemnimi zgodbami o uspehu,« pojasnjuje Iršiševa. Najstarejša udeleženka delavnice je bila stara 79, najmlajši pa 18 let. »Udeležence vedno spodbudimo in nagovorimo, da so naša vrata vedno odprta in da se lahko kadarkoli ponovno udeležijo delavnic in tedenskih srečanj. Kar nekaj jih je, ki želijo ohraniti zdravo telesno težo, pa zato vsake dva ali tri mesece obnavljamo meritve, primerjamo rezultate glede telesne zmogljivosti, podobno pa je tudi na delavnicah s področja kajenja, obvladovanja sladkorne bolezni in duševnega zdravja,« še dodaja Iršičeva.

Od vsakega posameznika in njegove vneme je odvisno, ali se bo delavnic, na katere jih v soglasju z njimi napoti zdravnik, udeleževal ali ne.

Pacientom v podporo, zdravnikom v uteho

»Ljudje se radi odzovejo, saj jim je mar za njihovo zdravje. Čedalje več se jih zaveda, da lahko na tak način odložijo razvoj neke bolezni in tudi kakšno predpisano zdravilo. Delavnice so zanimive tudi zato, ker ljudje rabijo čas, da se odprejo, pogovorijo, da se posvetujejo s strokovnjakom. Pri osebnem zdravniku je to največkrat nemogoče,« pravi Iršičeva in dodaja: »Ljudem smo v podporo, zdravnikom pa tudi. Če na delavnicah ali presejalnih testih odkrijemo kako bolezen, o tem obvestimo izbranega zdravnika, ta pa pacienta – in krog je sklenjen. Povezanost je večja, ljudje pa so bolj zadovoljni. Neka gospa je bila potem, ko je zvedela za sladkorno, pod hudim stresom. Zdravnik jo je napotil na delavnico, kjer je stopenjsko pridobivala znanja, veščino in vnemo za obvladovanje bolezni. Potem ko jo je zajezila in obvladovala, je tudi stres izginil. Zadovoljni smo bili vsi, najprej ona, potem mi in na koncu še zdravnik. In prav to je cilj naših delavnic.«

Delavnice so lahko skupinske ali posamične, zanje pa izvemo na spletnih straneh www.nijz.si in na www.zd-celje.si, kjer so vse aktualne informacije, vabila, delavnice in datumski termini vseh delavnic, pa tudi izvajalci. »Nadgradnja preventivnih programov je prinesla tudi skupnostni pristop oziroma povezovanje z deležniki izven ZD Celje, to je s Centrom za socialno delo, Zavodom za zaposlovanje RS, nevladnimi organizacijami (RK, Karitas, JZ Socio). Tudi preko teh ustanov se lahko uporabniki pridružijo centrom za krepitev zdravja. Veliko se povezujemo z ostalimi izvajalci, ki se ukvarjajo s preventivo znotraj ZD, pa tudi z lokalno skupnostjo, z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi,« zaključuje Iršičeva.

Odzivi lokalne skupnosti so čedalje večji. »Velik odziv je zlasti v času, ko obeležujemo najrazličnejše svetovne dneve. V sodelovanju z območno enoto NIJZ, z društvi, zvezami, z raznimi vzgojnimi inštitucijami, obeležimo dogodek na vseh treh lokacijah, v ZD Štore, Vojnik, in v Dobrni. Takrat merimo krvni tlak, svetujemo in naredimo presejalne teste. Ljudje imajo to radi, ker lahko vedno zvedo kaj novega, opravijo brezplačne meritve. Včasih tudi kaj odkrijemo in jih potem usmerimo k izbranemu zdravniku. Največkrat pravočasno,« pravi Nataša Kolar, dipl. med. sestra, mag. zdr. neg. iz ZP Štore, ki podobno kot Iršičeva tudi vodi vse, od delavnice s področja prehrane, hujšanja, kajenja in sladkorne bolezni, do promocij po lokalnih skupnosti in v delovnih organizacijah. »Udeleženci se zavedajo, da so tu zaradi sebe in ne zato, ker jih je nagovoril osebni zdravnik ali referenčna sestra. (Za)čutijo, da je to pomembno in da to delajo za lastno zdravje,« dodaja Kolarjeva.

Tatjana, Dunja in Lusien, ki so za delavnice izvedeli vsak po svoje, v en glas ocenjujejo, da je v Sloveniji za preventivo dobro poskrbljeno. Kaj pa menite vi, dragi bralci? Zaupajte nam svoja opažanja, zamisli in predloge. Morda bomo katerega raziskali, vzeli pod drobnogled in podrobneje obdelali. Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Barbara Černe

 Aktivnosti v maju (Celje)

Obeležitev svetovnega dne brez tobaka: 31. maj

Obeležitev svetovnega dne hipertenzije: 14. maj

dan odprtih vrat ZD Celje: 10. maj

Teden športa v Celju

Obeležitev svetovnega dne medicinskih sester: 12. maj – test hoje na Špici