Število gluhih in naglušnih se iz leta v leto povečuje. Ne le v Sloveniji, tudi v svetu. Poleg dednih dejavnikov sta najpogostejša vzroka življenjski slog in dvig starostne meje. O tem, kaj lahko storimo sami, smo se pogovarjali s slušnim akustikom, Iztokom Capudrom iz ljubljanskega podjetja Slušni aparati Widex.

Iztok Capuder

Naglušnih naj bi bilo 16 odstotkov Evropejcev, okvare pa so tolikšne, da ovirajo vsakdanje življenje. V Evropi za izgubo sluha, večjo do 25 decibelov, trpi približno 71 milijonov odraslih, starih od 18 do 80 let, naglušnih pa je okoli 55 milijonov oseb (https://www.hear-it.org). V Sloveniji naj bi bilo gluhih okoli 1.500 oseb, okoli 1000 jih uporablja znakovni jezik (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 2014). Nekateri so gluhi od rojstva, večina pa sluh izgubi tekom življenja, pravi Capuder: »Na sluh lahko vpliva več dejavnikov; naglušnost je lahko genetsko pogojena, lahko je posledica bolezenskega stanja ali drugih kemičnih substanc (določena zdravila, alkohol, nikotin), lahko je posledica izpostavljenosti hrupu, lahko le posledica staranja, največkrat pa je skupek več dejavnikov. Naglušnost najpogosteje odkrijemo nekje po 65. letu starosti, uporabniki pa so v povprečju stari nekaj več kot 70 let. To je dosti kasneje, kot v zahodni Evropi.«

V 20-tih letih marsikaj preslišal

Ko je bil star tri leta, so starši opazili, da slabše sliši. »Razlog bo za vedno ostal skrit, ugibanje pa nima nikakršnega pomena. Dejstvo je, da sem tako slabo slišal, da so bili zdravniki prepričani, da ne bom mogel sodelovati v običajni šoli. Starši se niso dali. Želeli so, da vsaj poskusimo, saj razen sluha ni bilo drugih težav. Danes jim lahko za to odločitev rečem samo 'hvala',« je za revijo Preventiva pojasnil dr. Miha Avberšek. Dobil je slušni aparat, ki ga kot otrok ni maral nositi, še posebej ne v šoli. »To so bili časi, ko je svinčnik, s katerim je sošolec na drugi strani učilnice trkal ob mizo, zlahka preglasil zvok učitelja, in časi, ko mi je bilo kot otroku zelo pomembno, kaj si drugi mislijo o meni. Končni rezultat je seveda bil, da sta aparatka pristala v škatlici. Telo se je prilagodilo, naučil sem se brati z ustnic, naučil sem se spremljati okolje okrog sebe na drugačen način. Če danes pogledam nazaj, sem se obnašal precej egoistično. Od drugih sem pričakoval, da se spremenijo zaradi moje težave. Težav v šoli nisem imel, nasprotno, bil sem precej uspešen, šolanje pa zaključil kot diplomirani mikrobiolog z doktoratom iz ekotehnologije,« pravi dr. Avberšek. Aparatov se je otepal vse do 24. leta, ko je šel v službo. Odločil se je za takšne, ki so se čim manj videli, nositi pa jih je začel predvsem za to, da se mu v poslovnem svetu ne bodo prilagajali tako kot v šoli. »Pri slabem vidu je tako, da pač slabo vidiš, vendar so stvari še vedno tam. Pri sluhu pa – če ne slišiš, to enostavno ne obstaja. Danes vem, da sem v dvajsetih letih marsikaj preslišal. Marsikaj, kar bi želel slišati, pa enostavno nisem vedel, da tam sploh je. Še vedno izkoriščam možnost nas, naglušnih, da se lahko zvočno odklopimo od sveta. Še danes se, če se le lahko, izogibam kuhinjski napi in motorju kosilnice, prav tako me ne moti, če mi ni potrebno poslušati sosedovega psa, ko delam za računalnikom. Vsaka stvar je pač za nekaj dobra.«

Pomembno zgodnje odkrivanje naglušnosti

Capuder ob tem poudarja, da je zato zelo pomembno zgodnje odkrivanje naglušnosti. Še zlasti pri otrocih. »Prej kot ugotovimo, da je otrok naglušen, več možnosti mu lahko zagotovimo, da se bo normalno razvijal. Študije kažejo, da je razvoj govora pri otrocih z okvaro sluha primerljiv z razvojem govora pri otrocih z normalnim sluhom, če otroke oskrbimo s primernimi slušnimi aparati, preden dopolnijo šest mesecev. Izjema so otroci s popolno izgubo sluha, ki niso operirani za polžev vsadek oziroma ne osvajajo znakovnega jezika. Zgodnje odkrivanje naglušnosti pri starejših je pomembno zato, da možgani ohranjajo prepoznavanje zvočnih informacij iz okolja. To ne vključuje le komuniciranja. S tem spodbujamo možgane, da ostanejo aktivni in da ne okrnijo, kar se pogosto zgodi, če predolgo odlašamo s privajanjem na slušni aparat.«

Presejalni testi za odkrivanje poškodb sluha

V vseh slovenskih porodnišnicah že nekaj let opravljajo presejalne teste za odkrivanje poškodb sluha. »Presejalni test novorojenčkov za okvaro sluha, ki se izvaja po porodu v porodnišnicah, omogoča zgodnje odkrivanje težav, saj je čutilo za sluh ob rojstvu že v celoti razvito. Gre za enostaven, hiter in neboleč poseg, ki ga opravi usposobljen zdravstveni delavec. Pozitiven izid presejalnega testa vodi v nadaljnjo diagnostično in terapevtsko obravnavo. Po statističnih podatkih se štirje od tisočih otrok že rodijo z določeno stopnjo trajne poškodbe. Za to obstaja več razlogov; ti med drugim vključujejo poškodbe ob porodu in dedne dejavnike.«

S pravočasnim odkritjem izgube sluha in izbiro primernega aparata lahko osebi pomagajo k boljši razumljivosti pri komunikaciji, pravi Capuder in poudarja, da slušne aparate prejme povprečno 80 otrok letno.

Slušni organi dozorijo že nekje v 20. tednu nosečnosti. Zarodek lahko sliši zvoke izven maternice, celoten slušni sistem pa se razvije in deluje med 28. in 30. tednom nosečnosti. Od 22. tedna nosečnosti se plod že odziva na zvočne dražljaje: opaziti je nenadna krčenja mišic, premikanje glave in spremembo srčnega utripa. Ti gibi in refleksi so prisotni tudi ob rojstvu in kažejo na normalen možganski razvoj. »Nepravočasna diagnoza in opustitev zdravljenja v zgodnji fazi negativno vplivata na otrokov razvoj, tudi na oblikovanje osebnosti. Zvok otroka opozarja na nevarnosti in mu omogoča, da se nauči prepoznavanja glasov in sporazumevanja.«

Rešitev – ne en, dva slušna aparata

Slušno prizadeti ljudje pogosto težko razlikujejo govor in hrup. Posebej velik je ta problem pri otrocih, ki še nimajo popolnoma razvitega govora. Otroci, ki zaradi okvare sluha uporabljajo moderne slušne aparate, veliko pridobijo, saj so slušni aparati izdelani tako, da zmanjšajo hrup in poudarijo pomembne zvoke (govor). »Če želimo, da bo slušni aparat deloval optimalno, ga je potrebno natančno prilagoditi otrokovemu ušesu. Zaradi hitrih fizičnih sprememb ušesa v otroštvu je zato najbolj pomembna izbira pravega slušnega aparata. Za majhne otroke je najprimernejši zauheljni slušni aparat, ker je vzdržljivejši, enostavnejši za uporabo in dopušča učinkovito, dnevno odstranjevanje ušesnega masla.« Ko sluhovod zaradi otrokove rasti spremeni obliko, je treba izdelati nov ušesni vložek. Če je otrok obojestransko naglušen, mora nositi dva slušna aparata. Prav to omogoča boljše razumevanje govora v hrupnih situacijah – tudi v vrtcu in kasneje v šoli, poudarja Capuder: »Dva slušna aparata pri obojestranski izgubi sluha prineseta mnogo boljši rezultat pri razumljivosti govora, ni pa to edini razlog; pri obojestranski izgubi sluha bi enostranska amplifikacija s slušnim aparatom povzročila težavo, ki je oseba prej ni poznala, to je prostorska orientacija. Z le enim slušnim aparatom zapostavimo drugo uho, saj boljše prevzame glavno funkcijo poslušanja, težko pa se orientiramo po prostoru, ker drugo uho ne sodeluje.«

Pri otrocih, kjer je sluh neposredno povezan z razvojem govora in strukturiranjem jezika, je potrebno izgubo sluha odkriti najkasneje do prvega leta starosti in jim tako omogočiti, da lahko usvojijo jezik. Tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih je potrebno obravnavati izgubo sluha kar se da zgodaj, saj ima lahko dolgotrajen slab sluh različne posledice.

Demenca ali izguba sluha?

Dejstvo je, da se sluh s starostjo slabša. »V zadnjem času naglušnost pogosto povezujejo z demenco, saj se predolgo odlašanje lahko odraža na zelo podoben način. Ljudje večinoma izgubljajo sluh več let, kar pa se ne da nadoknaditi v zelo kratkem času, sploh če je odlašanje predolgo,« pravi Capuder. Poslabšanje sluha močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo takoj, ko se težave s sluhom pojavijo. »Oseba se počasi navaja na vse šibkejše zvoke, dokler to že močno ne ovira komunikacije. ‘Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,’ je najpogostejša pripomba osebe, ki slabo sliši,« pravi Diana Batista, dr. aud. iz podjetja Widex. Oseba s starostno izgubo sluha ima sprva težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (prepoznavanje zvonjenja telefona, budilke, ptičjega petja, ženskih in otroških glasov), sledi pa slabo razumevanje glasov po televiziji, vse težje je slediti branju z ustnic …

»Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma. Zmanjšane zaznave zvokov se osebe zavejo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri komunikaciji, misleč, da drugi govorijo tiho in nerazumljivo. Težje je razumevanje v hrupnem okolju, počasnejša je obdelava zvočne informacije in pomanjkljivo lociranje vira zvoka v prostoru. Vse to lahko slaboslišno osebo počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo ter iskanje krivde v zunanjem okolju,« dodaja Batista.

Starostni tinitus

Težave s sluhom imajo ljudje vseh starosti, vse več je mladih, seveda pa je še vedno največ starostne naglušnosti. Približno 17 odstotkov svetovnega prebivalstva ima izkušnje s slaboslišnostjo oziroma z zvonenjem oziroma šumenjem v ušesu – oziroma tinitusom. Pet odstotkov pa jih ima resnejše, klinične težave, ki segajo od zmernega draženja do popolne nesposobnosti za normalno življenje, opisani so tudi samomori. Tinitus prihaja iz latinske besede 'tinnere' in pomeni zvoniti. »Razlik glede pogostnosti tinitusa med ženskami in moškimi ni, tudi večjih geografskih razlik ni. Je pa v državah z višjim standardom in bolj razvitim zdravstvenim sistemom več takih, ki se oglasijo pri zdravniku zaradi tinitusa. Polovica tistih oseb, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa še preobčutljivost za glasne zvoke iz okolja. »Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzročijo različne bolezni in stanja,« dodaja Batista.

Bolezen lahko nastane zaradi obolenja ušesa, predvsem notranjega; praviloma se pojavi pri kronični in akutni akustični travmi, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetja srednjega ušesa, ki lahko povzroči tudi okvaro notranjega ušesa, poškodbah ušes, otosklerozi, Menierovi bolezni; nastane lahko tudi zaradi bolezni srca in ožilja, presnovnih boleznih ter pri nekaterih sistemskih, nevroloških, psihičnih boleznih, stresu, poškodbah glave in vratu. Povzročajo ga tudi nekatera zdravila in kemikalije. Ker se izgubljanje sluha pojavlja postopoma in ne boli, ga posameznik redko sam prepozna, zato je k rehabilitaciji slaboslišne osebe ključno pritegniti tudi njeno družino. 

»Kako nastane tinitus, še vedno ni povsem razjasnjeno. Vse preiskave in izkušnje kažejo, da nastajajo v začetku spremembe v dlačnicah notranjega ušesa, kjer se mehanska energija zvoka preko procesov v celici pretvarja v bioelektrično, ki preko živčnih poti prispe v možganske centre. Pri poslušanju (tudi tinitusa) sodelujejo različni deli možganov, na primer limbični sistem, ki je odgovoren za občutke, čustva, procese učenja, ter prefrontalni korteks, ki je odgovoren za obnašanje in vedenje. Zaradi tega lahko na stopnjevanje tinitusa vplivajo še stres, depresija, nespečnost, strah ter napetost. Čeprav najdemo v začetku vzrok za tinitus v notranjem ušesu, pa se čez čas proces spremeni, informacija kroži v možganih in ni več odvisna od podatkov v ušesu. Tinitus torej bolj doživljamo kot slišimo. Če v takem stanju uničimo uho ali prerežemo živec, tinitus ne izgine,« dodaja Batista.

Diana Batista, dr. aud. iz podjetja Widex: “Če je vzrok za naglušnost v sluhovodu ali v srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. Kadar pa je naglušnost posledica napak ali bolezenskih sprememb v zaznavnih celicah v slušnem delu notranjega ušesa (kohlei), ki jih imenujemo dlačnice, ali na živčnih vlaknih, govorimo o zaznavni naglušnosti. Ko govorimo o izgubi sluha, ne mislimo le na dejstvo, da slišimo slabše. Najpogosteje se ljudje pritožujejo, da ne razumejo slišanega, kar je posledica izgube sluha v zaznavanju predvsem visokuh frekvenc. Ti ljudje slišijo govor, a ga ne razumejo. Govorimo torej o slabi razumljivosti govora.”

Kako si lahko pomagamo?

»Osebe s tinitusom lahko same vplivajo na tisti del tinitusa, ki je odvisen od povezav zgoraj opisanih možganskih centrov (limbični sistem, prefrontalna možganska skorja), in sicer tako, da ga zavestno ne poslušajo. Osredotočiti se morajo na tihe prave zvoke iz okolja ali si predvajati tiho, mirno glasbo. Truditi se morajo tinitus prezreti, ga “ne doživljati”, s čimer lahko dosežejo celo to, da izgine. Lahko pa si pomagajo tudi z uporabo slušnega aparata, kar je še bolj priporočljivo pri osebah, ki istočasno tudi slabo slišijo. Celo pri osebah, ki imajo normalen sluh in tinitus lahko pravilno izbran in prilagojen slušni aparat pomaga. Znano je, da stimulacija notranjega ušesa z zvokom frekvence blizu frekvence tinitusa lahko zmanjša ali celo pozdravi tinitus. V tem primeru je slušni aparat “tinitus masker”, ki nadzoruje tinitus in s katerim skoraj vedno dosežemo zmanjšanje glasnosti tinitusa,« še dodaja Batista.

Slušni aparati Widex s programom ZEN (najdete ga na FB strani Preventiva) predvajajo fraktalne zvoke (ni ponavljajoče melodije), ki spodbujajo notranje uho in s sproščujočimi toni vplivajo na centralne slušne poti in tako maskirajo šumenje v ušesih.

Zanimivosti

Izguba sluha po različnih državah

 

  • Nemčija: 10,2 milijona
  • Francija: 7,6 milijona
  • Velika Britanija: 7,5 milijona
  • Italija: 7,2 milijona
  • Španija: 5,5 milijona
  • Poljska: 4,7 milijona
  • Nova Zelandija: 2 milijona

Znane osebnosti z izgubo sluha

Helen Keller

Helen Keller je bila ameriška slepa in gluha pisateljica in je ena od pionirk na področju izgube sluha. Helen je zaradi posledic otroške bolezni postala gluha in slabovidna že v otroštvu. Kljub oviram se je Helen naučila komunicirati predvsem z znaki. Kasneje je znala tudi s pomočjo rok brati z ustnic. Po maturi se je precej udejstvovala na področju pravic ljudi s posebnimi potrebami.

Whoopi Goldberg

Igralko Whoopi Goldberg poznamo predvsem po vlogah v filmih Nune pojejo, Duh, Barva škrlata. Večina pa ne ve, da je Whoopi s pravim imenom Caryn Elaine Johnson naglušna in uporablja slušni aparat. Sama predvideva, da je do težav s sluhom prišlo zaradi poslušanja glasne glasbe v mladosti.

Holly Hunter

Ameriška igralka in filmska producentka Holly Hunter je od otroštva gluha na eno uho (zaradi prebolelega mumpsa).

Anja Drev

Naša mlada smučarka Anja Drev je naglušna že od rojstva. Sluh se ji z leti počasi slabša in trenutno ima 91-odstotno izgubo sluha po Fowlerju (rodila se je s 35 %). Prvi slušni aparat je dobila pri letu in pol. Anja je že dvakrat osvojila naziv športnice leta med invalidi, Sloveniji pa je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah za gluhe prismučala že kar nekaj kolajn. Na podjetju Widex Slušni aparati d.o.o. so poskrbeli, da se bo Anja dobro počutila tako v domačem okolju kot na smučišču in Anji podarili nov slušni aparat Widex Dream 440 Fashion ter UNI-DEX praktičen pripomoček za prostoročno telefoniranje z mobilnim telefonom ali povezavo z vsemi vrstami avdio naprav ter računalnikov. Anja pravi, da z novim slušnim aparatom veliko bolje komunicira in da uživa, ker lahko med tekom posluša glasbo.

_______________________________

Dansko podjetje Widex A/S ima na trgu dolgoletno tradicijo – na trgu je že od leta 1956. Njegova prednost je v tem, da se od vsega začetka ukvarja izključno z razvojem in proizvodnjo slušnih aparatov. Widex je z leti razvil veliko slušnih aparatov, ki so po obliki, kakovosti in funkcionalnosti pripomogli, da ga danes prištevajo med vodilne proizvajalce kakovostnih slušnih aparatov. Z inovativnim pristopom in uporabo najsodobnejše tehnologije dosega v svetovnem merilu najvišje standarde v kakovosti svojih izdelkov.

V Sloveniji slušne aparate Widex zastopa specializirano podjetje Slušni aparati Widex d.o.o., ki v Sloveniji že več kot štirideset let skrbi za oskrbo s slušnimi pripomočki Widex. Strokovnjaki, akustiki za slušne aparate v podjetju, imajo v Sloveniji na tem področju največ izkušenj in lahko pripomorejo k izboljšanju komunikacije in kakovosti življenja. V podjetju je 21 zaposlenih – od tega 16 slušnih akustikov in 2 avdioprotetika. Lasten in pooblaščen servis slušnih aparatov se izvaja v 10. slušnih centrih po Sloveniji, zato vam zagotavljajo hitro odpravljanje napak, svetovanje in po potrebi tudi ponovno nastavitev slušnega aparata.