Ko pride do poškodb in krvavitev ...

Se smejite z usti ali le z očmi? Naj se sliši še tako čudno, to vprašanje razkriva ali je vaš smeh resničen ali ponarejen. Francoski znanstvenik, Gauillaume Duchenne de Bologne (1806–1875) je vrsto let proučeval človeške obrazne mišice med smehom in ugotovil, da se, ko se smejimo, ne smejijo le usta, ampak tudi oči.

Ugotovil je, da sta za smeh odgovorni dve mišici: Musculus zygomaticus major, ki nadzoruje kotičke vaših ust in Musculus orbicularis oculi, ki je odgovoren za očesne mišice. Vendar pa med njima obstaja pomembna razlika: Mišice okoli ust lahko nadziramo, očesnih mišic pa ne. Ko se resnično smejimo iz srca, se aktivirata obe mišici. Okoli oči se pojavijo gubice, kotički ust pa se razvlečejo navzgor. Pri lažnem nasmehu se dvignejo le kotički ust, medtem ko mišice okrog oči ostanejo nespremenjene.

Ko se boste naslednjič komu nasmehnili, bodite pozorni na povratno reakcijo. Večina ljudi se vam bo nasmehnila nazaj. A ne pozabite, nasmeh je lahko tudi ponarejen. In takšnega si lahko nadenejo celo opice. Kakorkoli, znanstveniki verjamejo, da je smeh koristen in da lahko z nasmehom razrešimo marsikateri konflikt.

Številni raziskovalci menijo, da je namen smeha povezati ljudi in krepiti medosebne odnose. "Smeh se pojavi, ko se ljudje drug ob drugem počutijo udobno, ko se počutijo odprti in svobodni. In več smeha kot obstaja, bolj je skupina lahko povezana," pravi kulturni antropolog Mahadev Apte. Smeh spodbuja povezanost, povezanost oziroma občutek, da nismo izrinjeni iz skupine, pa še več smeha.

Različni znanstveniki smeh proučujejo že več stoletij. Tako vemo na primer že, da obstaja več različnih vrst smeha. Novejše raziskave razkrivajo, kako pomemben je smeh za socialne interakcije. Tudi za nakupne navade oziroma za poslovanje na primer.

Verjetno se strinjate, da je zaupanje v prodajalca, ki vam prodaja izdelek, pa seveda tudi v izdelek, ključnega pomena za nakup izdelka. Skupina znanstvenikov je proučevala, kako pomemben dejavnik je smeh pri pridobivanju zaupanja in tudi, koliko zaupanja obstaja med posamezniki. V preizkusu sta sodelovali dve osebi. Prvi je prejel 4 evre, ki jih je lahko bodisi obdržal ali denar zaupal drugi osebi, v omenjenem primeru fiduciarju (fiduciar je praviloma strokovnjak za reševanje podjetij v težavah, ki pa niso zrela za stečaj ali pa je to upnik, ki se želi poplačati iz poslovanja podjetja dolžnika). Če bi se odločil, da bi denar dal drugi osebi, bi se znesek takoj potrojil. Fiduciar je imel možnost sprejeti odločitev glede trojne vsote denarja. Del tega je lahko vrnil prvi osebi ali celoten znesek zadržal zase.

Kako se bodo razpletle stvari za prvo osebo – dobro ali slabo? Možno bi bilo oboje: po eni strani tvega, da bo izgubila ves denar, če ga bo dal fiduciarju, po drugi strani pa ima možnost dobiti več denarja, kot ga je dal. Ali je vredno tvegati? Da bi prva oseba lažje ocenila fiduciarja, si je ogledala kratek video, v katerem se je fiduciar predstavil. Uvodne besede so pripravili strokovnjaki, besedilo pa je bilo vedno enako.

Sprva so proučevali, kako je prva oseba dojela fiduciarja. Eden od ključnih dejavnikov je bil njegov nasmeh. Bolj pristen kot je bil, več zaupanja je bilo med njima. Bolj kot mu je zaupala, bolj mu je bila pripravljena izročiti te štiri evre, pa tudi fiduciarji s pristnim nasmehom so v povprečju vsi nakazali denar.

Znanstveniki so torej dokazali, da ima človeški nasmeh poseben status v družbenih interakcijah. Ne glede na to ali se pogovarjamo s prijateljem, ali se zaupamo družinskemu članu ali sklenemo posel s partnerjem - naš (na)smeh - ponarejen in resničen – ima ključni pomen na končni rezultat.

Smejte se torej in širite pozitivno energijo! Morda kdaj z njo komu rešite življenje.

 

 

Povzeto in prirejeno po: https://www.neuronation.com/science/science-behind-your-laughter

 

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Podpora

Pogoji poslovanja
Načini plačila
Dostava
Vračilo izdelkov

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si