Skupaj sva gulila šolske klopi. Bil je tih, zamišljen, molčeč. Po skoraj tridesetih letih pa, na moje veliko začudenje, pred mano stopi odločen, zgovoren mož, nič več neroden in sramežljiv. »Alen Marič, si to res ti?,« ga začudena vprašam in kar ne morem verjeti prijetni spremembi, ki se je zgodila v njem. Nič kaj presenečen se nasmehne in pomenljivo pritrdi: »Ja, saj veš, leta naredijo svoje.« In ta leta pomenijo na tisoče ur, ki jih je posvetil proučevanju hipnoterapije, s katero danes ljudem doma in po svetu pomaga dvigniti kakovost življenja. Seveda me je zanimalo, zakaj se je tega sploh lotil, pa sem ga, po moje, na dolgo in široko zasliševala …

Zakaj ravno hipnoterapija, zakaj ne več prodaja, v kateri si bil več kot uspešen?

Že v otroštvu me je zanimala fiziologija človeka, pa očesni kontakt, obrazne mišice, z leti pa čedalje bolj tudi to, kaj v človeku se dogaja, to je v zavesti in v podzavesti. Ne bom rekel, da se je zgodilo po naključju, ker naključij ni, a bil je trenutek, ki me je povlekel. In sem mu sledil. Obiskal sem mini tečaj hipnoze. Kar tako, za en dan, da dobim uvid v to, kar me je leta in leta gnalo k raziskovanju. Po enem dnevu sem bil tako navdušen, da sem se nato vpisal in zaključil celoten tečaj v mednarodnem hipnotičnem centru.

Pri Hipno center Grilc?

Pri mednarodni priznani šoli za hipnoterapevte v Omni Hypnosis Training Center Slovenia. Ja, z Božidarjem Grilcem sem več let sodeloval in moram reči, da je bila to neprecenljiva izkušnja, od katere lahko rečem, da sva oba veliko odnesla. Hvaležen sem zanjo, saj sem v zgolj treh letih izpeljal že več kot 1500 terapij.

To pa je bil zalogaj …

Ja, vsak dan vožnja v Ljubljano in nazaj, da ne govorim o tem, da sem kak dan obdelal tudi po tri, štiri stranke, z vsako pa delam skoraj poldrugo uro, pri prvi terapiji tudi več.

Si se zato odločil iti na svoje?          

Ne le zato, predvsem zato, ker je bilo čedalje več povpraševanja tudi iz drugih koncev Slovenije, predvsem vzhodnega, s tem pa potrebe po pisarni v Celju, od nedavnega tudi v Avstriji. Na mojo veliko srečo, sem imel tudi veliko strank od prej, iz prejšnjih služb, tako v Sloveniji kot v Avstriji in tako sem dejansko prišel do svojih prvih, danes lahko rečem da rednih in zvestih strank. A najtežje je bilo začeti doma, pri svoji družini.

Ljudi torej na veliko hipnotiziraš …

Smeh. Pomagam jim s hipnozo, jih učim samohipnoze, veliko je zanimanja tudi za medijstvo.

Pa začniva pri hipnoterapiji oziroma pri hipnozi. Kaj se dogaja med hipnozo?

Med hipnozo je stanje zavesti še vedno budno. Tukaj moramo ločiti med hipnotično komo, to največkrat vidimo na televiziji, ko človeka, če je pripravljen, in če ga lahko, če dopusti, pripeljemo do tega, da zaspi. Seveda je predpogoj zato tudi, da je oseba notranje motivirana; tako z mojo pomočjo tone in tone do točke, kjer vse njene težave, pa naj so to fizične ali mentalne, izginejo. Osebo sprostim do te mere, da ji lahko dvigujem roke in noge, brez da bi se tega zavedala. Verjela bi mi le, če bi si pozneje ogledala posnetke. Temu pravim lokalna anestezija (smeh).

Ampak ni nujno, da vsak dobi anestezijo a ne?

Ne, seveda ne. Pri vsakdanjem terapevtskem delu, ki je povsem drugačno od televizijskega šova, je stanje zavesti budno. V dobrem hipnotičnem stanju – človeka seveda prej preizkusim - je treba osebo najprej fizično in mentalno sprostiti. Fizična sprostitev je lažja, saj gre za blago obliko sproščanja, mentalna je že srednje zahtevna, ko pa obe skupaj dosežemo, pa govorimo o močnem hipnotičnem stanju ali somnambulizmu. Vsaka oseba je drugačna in ne le, da je drugačna, spreminja se lahko iz dneva v dan, saj veš, od počutja, do razmišljanja, njena energija se spreminja. Za to, da bi jo lahko pripravil do somnambulizma, pa jo moram prej preveriti. V kakšnem stanju je; in jo nato počasi sprostiti in pripraviti do točke, kjer lahko izvajam tisto, o čemer sva se predhodno dogovorila.

Zakaj hipnoza, zakaj ne pri budnem stanju, kjer prav tako lahko dosežeš sprostitev?

V stanju hipnoze se dogaja zato, ker je nivo zavedanja še močneje razvit. Občutki se do 20 odstotkov izboljšajo. Človek ima zaprte oči, morda sliši psa, ki laja zunaj, lasten okus, vonj, parfume, pa bolj izrazito voha. Človek je še bolj buden, še bolj pristen.

Torej ni v transu, iz katerega se je, pravijo, včasih tudi nevarno zbuditi?

Človek se ne more zbuditi, ker ne spi. Gre le za sprostitev možganske skorje. To lahko primerjamo z orehom. Oreh dobi lupino jeseni, v času rasti je še nima. Z vejo lahko prodremo v to tanko orehovo lupino in pridemo do dveh malih orehovih jedrc. Enako je z našo otroško glavo. Od 0 do 6 let, vse kar vidimo, slišimo, vonjamo, okusimo, dotikamo, zaznavamo, bodisi dobro in slabo, sprejmemo kot resničnost. Naša podzavest nima možnosti razlikovati kaj je za nas dobro in kaj slabo, lahko le sprejme. Kreganje, zmerjanje, pretepanje, nasilje v kakršnikoli obliki. Podzavest je naša najboljša prijateljica. Oreh v naravi dobiva trdo orehovo lupino, enako se dogaja z našo otroško glavo. Od šestega leta dalje pa začne nastajati nevidna umska meja, ki ji pravimo kritični faktor. Ta nam pomaga, da ločimo zavest od podzavesti. In takrat je že prepozno, da bi z enostavnimi načini prodrli v to orehovo lupino, saj že imamo zaščito. Zavest. In zavest že ve, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Tudi v stanju hipnoze, ko izvajamo terapevtsko delo, je zavest budna; mi temu pravimo vključena. Ne obstaja stikalo, s katero bi jo izključili. Strankam pred začetkom terapije razložimo, da bodo ves čas terapije imeli nadzor nad svojim telesom, nad dogajanjem, nad mislimi, besedami. V dobrem hipnotičnem stanju je zavest tako močna, da vpliva na prekrvitev. Takrat se lahko krvni obtok poveča tudi do 20 %. Osebi lahko postane vroče v čelo, lica, roke, noge, lahko se močno poti. Nasprotno pa postanejo noge, ker niso blizu srca, v stanju hipnoze hladnejše.

Kakšni so še drugi znaki?

Zaradi povišane telesne temperature je oseba običajno tudi bolj izsušena, zlasti usta in grlo. Ker ne more piti, požira slino. Večina jih ima tudi kalne oči, kar je dober znak, ker tudi to pomeni, da se je povečala prekrvitev.

Poleg individualnih terapij izvajaš tudi skupinske …

Skupinske delam v podjetjih, kjer želijo pospeševati prodajo. S pomočjo hipnoze lahko hitro okrepimo prodajne in komunikacijske veščine, potrebne za tovrstno delo. Sicer pa še vedno prednjačijo individualne terapije, saj si posamezniki večinoma želijo intimo, mir, diskretnost.

Ali obstajajo tudi takšni, ki jih ne moreš hipnotizirati?

85 odstotkov oseb bo z našo indukcijo, imenuje se Elmanova, indukcij ali vstopov v hipnozo je sicer še mnogo več, doseglo stanje hipnoze. Tistih 10 odstotkov, ki pa tega ne doseže, pa najbrž tudi nikoli ne bo.

Zakaj?

Zaradi ega. Ego je pravzaprav ovira, ki jo je treba odstraniti. A le, če bi osebe to želele. Tu bi pomagala tudi zunanja motivacija; ko si dopovedujemo, da želimo iti v hipnozo in z njeno pomočjo do doseči druge cilje. Pomembno je, kaj vam govori naš notranji jaz. Še zlasti ljudi s prevelikim egom je strah, da se ne bi zbudili; a to ni mogoče, ker, kot sem omenil, med hipnozo ne spijo. Mi smo kreatorji svojega telesa in ga lahko tudi nadziramo. In kadarkoli, še zlasti, če vam je neprijetno, lahko odprete oči, počakate minuto ali dve, da se zberete in zapustite prostor. Tako preprosto je to.

Smo po hipnozi utrujeni ali olajšani?

Odvisno kaj delamo. Če recimo pride kadilec, z željo, da se želi odvaditi kajenja, je po terapiji sproščen. Že v začetku damo namero, da na drugo terapijo ne more več priti. In do sedaj se je pokazalo, da so bili po taki terapiji vsi še bolj sproščeni. Podobno se dogaja pri osebah, ki jim pomagam dvigovati samozavest, samopodobo, samospoštovanje. Številni starši me prosijo tudi učenja samohipnoze, ki otrokom največkrat pomaga pri dvigu koncentracije, izboljšanju učnega uspeha, športnih dosežkov.

Lahko s pomočjo hipnoze tudi shujšamo?

Mene so učili, da lahko osebi, ki ima vsaj petnajst kilogramov preveč, pomagaš z avtosugestivnim delom. Osebi najprej predstavim kaj pomeni hipnoza, kako deluje in vse drugo, kar sledi. Prva seansa je običajno najdaljša in lahko traja tudi do dve uri. Pogovoriva se o vsem mogočem, zato se običajno zavleče. Osebi razložim, da tu ni tveganj in nevarnosti in tako začne dopuščati. Sebi. In to je predpogoj za delo na sebi. Dovoliti si. Upati. Se dejansko nagraditi. In še nobena ni sebi rekla ne. Tega si ne upam.

Osebe, ki imajo več kot petnajst kilogramov preveč, so imele v rani mladosti, to je do starosti šest let, težave s čustvi. In ko pomislimo na otroštvo, to niti ni tako nenavadno kajne? Gledali smo risanko, jedli bobi palčke ali čips, medtem pa sta se starša v kuhinji kregala, kateri bolj skrbi za nas. Medtem ko smo gledali risanko, se je v podzavest nalagal program. Prepiri, grde besede, ob tem pa strah, dvom, nezaupanje in še marsikaj. In podzavest ne zna ločiti med tem kaj je za nas dobro in kaj slabo. Še vedno gledamo risanko in po uri morda še bolj žvečimo čips kot prej. Naša podzavest je takrat že zaznala potrebo, da je, medtem ko imamo v ustih hrano, naša potreba po ljubezni in varnosti zadovoljena. Na žalost je to prepoznala tudi prehranska industrija.

In v svoj prid, čustva povezala s hrano …

Seveda. Dokler ima človek hrano v ustih, so pokriti vsi segmenti; potreba po ljubezni, po varnosti, po toplini. Stvar je za njih zaključena. In vsak med nami želi te potrebe imeti zadovoljene vsak dan in to čim prej, je tako? Potrebo po varnosti, ljubezni, drugačnosti, pomembnosti, pa potrebo po osebni rasti in po dajanju. Teh šest potreb želimo imeti vsakodnevno zadovoljenih. In če jih nimamo, posežemo po substancah.

Zakaj ljudje ne rešijo določenih težav?

Ker se zdravijo na nivoju zavesti, na kratkoročnem spominu. Hipnoza pa človeku omogoči, da gre v dolgoročni spomin, v čas, ko se je rodil, do danes. Dolgoročni spomin pomeni, da otrok, že ko je v maternici ve ali je spočet iz ljubezni, z normalnim in ljubečim spolnim odnosom ali ne, ali je spočet namensko, načrtno ali ne. Veliko je primerov, ko ženska po naključju zanosi in se ne more odločiti ali bi otroka obdržala ali ne. Njeno razmišljanje v času nosečnosti se bo odražalo na otroku, še ko bo star 20 let. Razmišljal bo o tem, da je odveč na tem planetu.

Otroštva se bolj spominjamo od desetega leta. Kar 34 let imamo dober spomin a za podzavest ni to nič. Ta je še močnejša. Ta hrani spomine iz časa pred porodom, iz obdobja nosečnosti, pa utelešenja, … s pomočjo hipnoze zdravimo predvsem to. Stvari iz preteklosti, iz globoke in daljne podzavesti.

Dolgoročni spomin torej?

Za nekaj časa uničimo nevidno mejo med zavestjo in podzavestjo, človeku pomagamo, da si dovoli, najde vzrok, težavo ozavesti in se je znebi. Oseba ozavesti čas, ki celi vse rane.

Namen hipnoterapije je odkriti pravi vzrok oziroma dogodek, ki je težave povzročil. Bodisi je fizičnega ali psihomatskega izvora. Ko vzrok težav odkrijemo, ga ozavestimo, pozdravimo in izničimo. Posledično izginejo vse težave in neprijetnosti, trajno, za zmeraj. Po terapiji se osebe znebijo strahov, fobij, spolnih težav, fizičnih bolečin, prenajedanja, kajenja, alkoholizma, bruksima (stiskanje čeljusti) glavobolov in migren, jecljanja, strahov pred javnimi nastopi, občutkov krivde, kompleksov manjvrednosti, perfekcionizma, občutka manjvrednosti, pomanjkanja samozavesti, tudi povrnejo izgubljen spomin, povečajo vztrajnost in samodisiplino in še veliko več.

Torej ni težave, ki bi je ne mogel rešiti?

Praktično ne. S pomočjo hipnoze oziroma hipnoterapije pomagam izboljšati kakovost življenja na vseh področjih, da oseba stopi na pravo pot, brez strahov, zadržkov in negativnih prepričanj. S pomočjo jasnovidnosti pa pomagam poiskati odgovor na to, katera pot je prava in katera neprava.

Kje te najdemo?