Dokazano je, da imajo alkoholiki tako spremenjene možgane, da je poškodbe možno tudi izmeriti. Zdaj so odkrili podobne spremembe v možganih študentov, ki redno popivajo.
Vsepovsod po svetu konzumirajo alkohol, ampak prekomerno in redno pitje na več načinov ogroža zdravje. Ameriški nacionalni inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem je popivanje opredelil kot konzumiranje štirih ali več pijač pri ženskah ter petih ali več pijač pri moških, in to v razmiku dveh ur. Osebe, ki pogosto popivajo, so izpostavljene številnim tveganjem: visokemu krvnemu tlaku, srčnim boleznim, možganski kapi, nekaterim vrstam raka in boleznim jeter.
Ne le da poslabša zdravje, zaradi popivanja se poveča tudi verjetnost poškodb, neprimerno spolno vedenje in vpletenost v nasilje. Ocenjuje se, da eden od šest odraslih v Združenih državah popiva štirikrat mesečno, naenkrat pa spije povprečno osem pijač.
Predhodne študije so pokazale še, da posamezniki, ki redno popivajo, bistveno slabše opravljajo kognitivne naloge. Dokazano trpita delovni spomin in izvrševanje nalog.
Možgani pivca
Raziskovalci Portugalske univerze – pod vodstvom Eduarda López-Caneda – so začeli raziskovati merljive razlike v možganih študentov pivcev, ko ti niso opravljali testov. Njihove ugotovitve so bile objavljene v reviji Frontiers in Behavioral Neuroscience. Kot pravi avtor študije, 'so ocenili učinke uživanja alkohola pri mladih odraslih med opravljanjem različnih nalog, ki vključujejo kognitivne procese, kot sta pozornost ali delovni spomin. Končno so proučili tudi, kakšni so možgani pivcev v mirovanju, ko ne opravljajo nalog.
Znano je, da se študenti veliko zabavajo in družijo, posledično pa tudi pijejo, in to preveč in prepogosto. Raziskovalci so zaposlili 80 študentov prvega letnika dodiplomskega študija in jih razdelili v dve skupini: prva se ni nikoli prepustila uživanju alkohola, medtem ko so udeleženci druge skupine vsaj enkrat v mesecu popivali. Nihče ni sodil v kategorijo alkoholika. Na glave sodelujočih so pritrdili elektrode, s katerimi so merili električno aktivnost v vseh delih možganov.
Možgani pivcev in nepivcev
Ko so primerjali nevronsko aktivnost v obeh skupinah, so našli vidne razlike. Natančneje: prišlo je do merljivega povečanja beta in theta oscilacij v desnem možganskem režnju in skorji, to je v tistih delih možganov, ki so odgovorni za spomin, prepoznavanje in obdelavo vizualnih informacij.
Raziskovalci verjamejo, da so spremembe v možganski aktivnosti morda zgodnji znaki poškodbe možganov, ki jih povzroči alkoholizem. Spremembe v teh predelih lahko kažejo na zmanjšanje njihove zmožnosti odzivanja na zunanje dražljaje, kar lahko ovira obdelavo informacij. Možgani pri mladostniku se še vedno razvijajo in raziskovalci menijo, da bi jih lahko to naredilo še bolj ranljive za škodo, ki jo povzroča alkohol.
Seveda ta študija odpira številna nova vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Znanstveniki bi radi potrdili še, ali so spremembe nastale zaradi pitja alkohola ali dolgoročne neaktivnosti možganov. Ker spremembe v možganih nakazujejo na tiste, ki jih najdemo pri kroničnih alkoholikih, upajo, da bodo njihovi rezultati prispevali k »zmanjšanju porabe alkohola pri tveganih pivcih« v mladosti.