Ko se naša duša čisti, se čisti skozi organe. In duša nas le opozori, kje imamo preveč nakopičene negativne energije, kakšni so naši vzorci in kje so šli že 'čez rob'.

»Imela je vnetje trebušne slinavke, želodca, vranice, vse je šlo narobe. Rekli so ji, da ji odpoveduje telo, in da mora nujno spremeniti prehrano. Kar jo je še huje prizadelo, je bilo to, da so ji rekli, da bo na takšni, kuhani zelenjavi, najbrž morala ostati vse življenje. Potem pa je prišla k meni. In življenje se ji je postopoma spremenilo na bolje,« pove Marjeta Miklavčič, duhovna terapevtka, ki čisti eterične vezi in pomaga vsem, ki so ujeti v vzorce preteklosti. Iz tega ali iz preteklih življenj.

Ko se naša duša čisti, se čisti skozi organe. In duša nas le opozori, kje imamo preveč nakopičene negativne energije, kakšni so naši vzorci in kje so šli že 'čez rob'. »Tam, kjer imamo največ težav, kjer prihaja do energijskih blokad, tam so celice prepolne vzorca in ne moremo več delovati,« pojasni Marjeta. Duša zboli že veliko prej, preden zbolimo mi oziroma preden bolezen nastopi v fizični obliki. »K meni največkrat pridejo osebe, ki so podhranjene ljubezni. Rodijo se v družino, kjer ne dobijo brezpogojne ljubezni, ampak so ujete in objete v strah, dolžnost, krivdo. Vsak od nas se je kdaj s tem soočil, zato vem, o čem govorim,« nadaljuje Marjeta. Kot še dodaja, duša vedno spregovori tam, kjer so celice 'do vrha' polne, ko smo 'do vrha' žalostni, jezni, zaskrbljeni. Ko imamo pogoste glavobole, ko nas 'duši', ko začne telo 'pokati po šivih', takrat je čas, da nekaj naredimo. Da spremenimo vzorce, da predelamo izkušnje, in da se končno postavimo zase. Marjeta točno ve, kako nepredelani vzorci 'načnejo' telo.

Vnetje jeter kaže, koliko nakopičene jeze imamo v sebi.

Vnetje ledvic in ledvičnih čaš pomeni, kako zelo smo ujeti v strahovih in kako delujemo skozi le - te. Ko nas je strah, delujemo kot pet čutna osebnost tega življenja. Žal nima strah nima nobene povezave z dušo. Strah je čustvo, je energija, ki jo duša pred svojim odhodom pusti na zemlji. Ne vzame jo s sabo. Če mi določenih strahov v tem življenju ne predelamo, nas počakajo do prihodnje inkarnacije. Potem se strahovi le nalagajo, tisti od prej in zraven še tisti, za katere se je duša odločila, da jih v to življenje pride počistit.

Ledvični kamni nastanejo, kadar jeze ne predelamo. Tvorijo se lahko tudi, kadar smo dlje časa jezni na samega sebe, ker korakov ne naredimo. Nekaj jeze in strahu ostane iz otroštva, a ko se enkrat tega zavemo, to ni več odgovornost staršev, ampak nas samih. Da ga predelamo, prečistimo.

Vse več je danes tudi depresivnih. Depresija je le pokazatelj, da v otroštvu nismo bili slišani in da smo bili velikokrat žalostni; naše čustvene potrebe niso bile zadovoljene, niti uslišane; vedno je moralo biti tako kot so rekli starši.

Bolečine v sklepih pomenijo, kako močno so nakopičena slaba čustva. Pogledati moramo, kje imamo žalost, bes, sovraštvo, na koga se to nanaša, treba je pogledat od kod izvirajo. Osnova jeze se vedno začne v otroštvu; običajno smo jezni na enega od staršev. Lahko imamo tudi alergije, na cvetni prah na primer. In alergije so običajno vedno povezane z alergijo na nekoga, ne na kaj.

Težave z očmi opozarjajo na to, česa nočemo videt.

Težave s sluhom nakazujejo na to, da nečesa ne želimo slišati. Ljudje imajo popoln sluh, potem pa kar naenkrat nehajo slišati ali pa slišijo čedalje slabše. V povprečju gledano marsičesa, kar jim življenje naroči, da naj naredijo, ne naredijo. Nočejo slišati.

Kosti pomenijo skelet našega življenja. Ko ljudje nočejo narediti korakov, pride do velikih težav v kolenih, v sklepih, v kolkih. Pomeni, da je treba narediti večji, odločilni korak. Desna stran pomeni korak tega življenja in moški princip ali oče. Leva stran, levi kolk je povezano z duhovnim svetom, kaj moramo narediti, zakaj ne naredimo koraka v duhovno, dušno zgodbo in to je leva stran. To je mama ali ženski princip, ki ga moramo osvobodit. Ko gre za izjemno veliko upiranje avtoritetam, se začnejo kosti lomiti. Drugi zlomi pa lahko kažejo na nakopičeno jezo.

Glavoboli kažejo na hudo jezo, na veliko zanikanje sebe, na nesprejemanje, na samokaznovanje, obtoževanje, samokritiko, za vsem tem pa stoji to kar bi želeli narediti. Ko mi včasih rečejo 'glavo mi bo razneslo', pomeni, da imajo veliko nakopičenega v sebi, nečesa niso povedali, potem pa kar puhtijo.

Ščitnica, grlena čakra trpi, ko nečesa ne moremo izjaviti, povedati, izpeljati. V grlu nas stiska, ker smo ujeti, zadušeni.

Srce in žile običajno pešajo, ko je zaprta srčna čakra; težave z žilami in vse, kar je povezano s krvjo pa pomenijo, kako tečemo skozi življenje. Pomemben je ta pretok, sladkost našega življenja. Krčne žile se pojavijo, ko vztrajamo pri položajih (službi, funkcijah), ki jih ne maramo.

Mišice so povezane s pljuči in z jetri, vse to pa je povezano z jezo in z žalostjo. Težave z mišicami so povezane tudi z nezmožnostjo za pomembne življenjske premike.

Multipla skleroza je velikokrat povezana s strahom, ki povečuje trdosrčnost ljudi. Postanejo še bolj vzvišeni, škodujejo, lahko pa gre tudi za karmične izravnave v tem življenju.

Epilepsija je ena od bolezni, do katerih lahko pride, če ima duša v zapisu da pride po te izkušnje. Oseba lahko zboli tudi zaradi prevelikega čustvenega bremena v tem življenju ali zatiranosti.

Želodec so neprebavljene misli, ne moremo prenašati tega, kar smo mislili. Vse neprebavljene energije.

Pomembno je, še zlasti sedaj, da predelamo vse nerešen vzorce iz tega in iz preteklih življenj, da bi se osvobodili, zadihali in končno lahko začeli hoditi po lastni poti. In, dragi starši (velja tudi za noseče matere, saj se vsa čustva takrat prenašajo tudi na še nerojenega otroka): »Otrok rabi vedno zgolj ljubezen. Veliko ljubezni - tako kot odrasli. Otrok ne čaka na darila, ampak na starše. Da ga vzamejo v naročje, da mu prisluhnejo, da ga razumejo in slišijo. Otrok starše vedno postavi na piedestal in jih potrpežljivo čaka. Včasih do zgodnje, nekateri celo do pozne odrasle dobe. In veliko otrok se velikokrat ne postavi zase, ker bi to bil greh, ker jih starši ne bi razumeli, ker bi bilo preveč kreganja, ker je preveč strahu. In tako čakajo mesece in leta. Vzorci se kopičijo, ob tem se ustvarjajo tudi novi. Ne rešujemo, ampak čakamo. Ne čutimo, ampak tlačimo,« poudarja Marjeta. Ampak napočil je čas, da ne tlačimo več. Da povemo na glas, da razrešimo, da se osvobodimo strahu in da gremo naprej. Po lastni dušni poti, ki je že vnaprej načrtana. In na tej, ob zmerni zdravi prehrani in telovadbi, če bomo le srečni in delali tisto, kar nas res osrečuje, ne bomo več zboleli.

Če mislite, da ste ujeti v napačne vzorce in ne veste katere ali pa če veste katere, pa jih le želite rešiti, pokličite Marjeto 031 655 499 ali ji pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

 

Barbara Černe

Foto: Maša Drčar