Skupina švedskih raziskovalcev je ugotovila, da je receptor, ki uravnava aktivnost serotonina v možganih, povezan s posameznikovo zmogljivostjo za transcendenco, to je sposobnostjo razumevanja pojavov, ki jih ni mogoče objektivno razložiti. Serotonin je nevrotransmiter, ki prenaša informacije med možganskimi celicami.
Doslej so znanstveniki sklepali, da na dvig serotonina vpliva duhovnost. Nedavno so ugotovili, da lahko na dvig serotonina vplivajo tudi zdravila, na primer LSD, in da ta povzroči 'mistične' izkušnje. Če imamo v telesu veliko serotonina, lahko dosežemo višje stanje zavesti. Prevzame nas ogromen občutek veselja in sreče. Ne pozabimo, da je LSD (dietilamid lizergična kislina) močna droga, ki nas, če je vzamemo preveč, pokonča. Leta 1938 je švicarski znanstvenik Albert Hoffman sintetiziral LSD med raziskovanjem derivatov lizergične kisline iz gliv, ki rastejo na rižu. Med ponovno sintezo LSD je pomotoma absorbiral majhno količino le tega skozi prste. Doživel je nekaj nenavadnega, nekaj močnega. To so bili učinki LSD-ja.
Kasneje v štiridesetih, je LSD vstopil na zdravstveni trg pod imenom Delysid. Psihiatrom so ga predstavili kot orodje za razumevanje psihoze in postopkov psihoterapije. Bolnik, ki je vzel Delysid je lahko priklical potlačene spomine. Psihiatri bi lahko s pomočjo halucinogena dobili vpogled v bolnikove misli, zato je bilo zdravilo splošno sprejeto. Velik zagovornik LSD-ja (ki so ga nato leta 1965 v ZDA prepovedali) je bil Timoty Leary, predavatelj psihologije na harvardski univerzi.
Ob zaužitju LSD deluje na 'posebne' receptorje v telesu in se veže z njimi. Občutek je podoben užitku. Ti 'posebni' receptorji so v bistvu receptorji serotonina, na katere se serotonin veže. Moč serotonina je izjemna in zato LSD-ja ne potrebujemo. Da doživimo to izkušnjo, moramo doseči stanje, ki se imenuje brezpogojna ljubezen. Serotonin ima za razliko od drugih peptidov moč, da vlada človeškemu telesu in umu. Izboljšuje razpoloženje, odpravlja strah in je močan antidepresiv. Na fizični ravni celo pomlajuje. Prenizke ravni lahko povzročijo motnje hranjenja in debelost.
Sprva so mislili, da serotonin nastaja le v možganih. Nadaljnje raziskave so dokazale, da 95 odstotkov serotonina nastaja v črevesju, v enterokromafinih celicah v črevesni sluznici. Preostali del serotonina je sintetiziran iz serotoninskih nevronov centralnega živčnega sistema. Serotonin prispeva k dobremu počutju, zato ga pogosto označujemo kot hormon sreče. Črevesne bakterije pomagajo pri nastanku serotonina. Ko smo srečni, zato najprej občutimo to v 'črevesju'. Serotonin preprečuje depresijo in uravnava spanje, apetit in telesno temperaturo.
Študije so pokazale, da je serotonin močan pospeševalec in ključnega pomena za razvoj možganov. Ima močan vpliv na nevrone v možganih, ki so odgovorni za razpoloženje, spolno poželenje in delovanje, apetit, spomin, učenje in socialno vedenje. Pomanjkljivost peptida lahko privede do avtizma in Downovega sindroma.
Ko je serotonina dovolj in je v ravnovesju, nas prevzame ogromen duhovni občutek. Serotonin je hormon in nevrotransmiter, ki omogoča, da posameznik čuti duhovno blaženost in dobro počutje.