Vsi smo kdaj utrujeni in se nam kak dan ne ljubi delati nič. Vse bolj pa v današnjem času delamo nešteto stvari – in prav vse morajo biti končane v roku. Kako vemo, kdaj delamo izven meja naših zmožnosti? Kdaj vemo, da smo duševno in telesno izčrpani? Obstaja devet svarilni opozoril, na katera bodimo pozorni.

Najmanjše stvari nas vržejo iz tira

Zelo malo potrebujemo, da nas stvari vržejo iz tira. Čutimo, da smo nepotrpežljivi. Hitro najdemo napake in vidimo le negativno. Ljudje se nam morda umikajo, da se izognejo sporom. Včasih izgubimo živce, in to se nam dogaja čedalje pogosteje. Ko opazimo, da postajamo takšni, se usedimo in poskušajmo sprostiti. Počasi, globoko dihajmo. Še bolje: pojdimo na kratek dopust in se osvobodimo stresa.

Nikoli nimamo časa

Zdi se, kot da se nam vedno mudi, da nikoli ni dovolj časa, da bi postorili, kar je treba. Ne le da smo na tesnem s časom, v katerem moramo vse postoriti, časa zase sploh nimamo. Ko pride tako daleč, se moramo prisiliti in si vzeti čas. Pojdimo se razvajat in si podarimo kaj lepega. Nagradimo se za trud in se tu in tam razvajajmo. To nas bo upočasnilo.

Izgubljamo navdušenje

Pozabljati začnemo, zakaj se zbudimo, kateri dan je in kaj moramo narediti. Nič več nas ne zanima, ničesar se ne veselimo. Zgubimo lahko celo voljo do življenja. Življenje je lahko kruto, toda imejmo ga pod nadzorom. Vzemimo si odmor in si povrnimo samozavest in navdušenje.

Težko zaspimo

Preveč stresa lahko poruši vsakodnevni ritem telesa. Posledično so noči bolj naporne od dneva, saj težko zaspimo. Rešitev: meditacija. Meditirajmo pred spanjem. Najbrž se ne bomo takoj pomirili, zato se osredotočimo na globoke vdihe. Dovolimo si, da dih pomiri naš um in nas vodi v pozitivnost. Poskusimo spati vsaj šest do osem ur, da bomo duševno pripravljeni na naslednji dan.

Počutimo se otopelo in zaspano

Ko smo preveč utrujeni, glava postane občutljiva na svetlobo, zaradi česar se počutimo omotični in izmučeni. To je znak, ki ga ne smemo nikoli prezreti. Naslednji korak bi lahko bila bolezen, zato se ustavimo. Vzemimo si nekaj dni odmora in se šele nato vrnimo nazaj k delu.

Izogibamo se odgovornostim

Po naravi smo odgovorni in naredili bi vse, kar je potrebno, da bi bilo vse, kot je treba. Ko pa se začnemo izogibati odgovornostim, je to lahko prvi znak izgorelosti, ki ima lahko obsežne posledice za zdravje, poslovno in osebno življenje. Vzeti ga moramo resno, zato si, namesto da bi si naložili dodatne obveznosti, raje napolnimo baterije.

Počutimo se izločene

Zdi se, da nam nič več ni pomembno. Ne počutimo se povezani z nikomer, niti s sabo. To povezavo preprosto izgubimo, kot da bi izgubili čustva. Morda je v nas bolečina, ki nas omejuje. Spustimo jo, preden nadaljujemo. Vzemimo si dovolj časa in svobode.

Pogosteje nas je strah

Začele nas bodo skrbeti najmanjše stvari in ne moremo si pomagati. Skrbijo nas tudi običajne, vsakdanje stvari. Prevelike skrbi so znak, da v sebi nimamo več prostora za zabavo in navdušenje. Vzemimo si odmor.

Jočemo brez razloga

Zalotimo se, da jočemo brez razloga. Ne vemo, zakaj – jočemo, ker čutimo, da moramo. Ker ne gre drugače. V resnici telo ne zmore več in z jokom odpravlja stres in bolečine. Duševno smo preveč utrujeni, da bi rešili stvari. Najboljši odziv bi bil odmor.