"Gojenje rastlin na visokih gredah je postalo prava modna muha. Gre za pridelavo na bolj ali manj privzdignjenih gredicah. Ker je zemlja v visoki gredi nad tlemi se prej ogreje in omogoča hitrejšo rast v primerjavi z rastlinami v tleh. Zelo pomembna je pravilna postavitev grede, da lahko izkoristimo ves njen potencial," pravi Miha Sreš s Kulčarjeve domačije pri Vojniku.

Najprej potrebujemo ogrodje, ki je lahko leseno ali pa iz drugega razpoložljivega materiala (na primer iz kamnov). Gradimo jo po plasteh. Če ne želimo imeti problemov z voluharji je pomembno, da damo spodaj mrežo, ki jim onemogoči prehod. Pomaga tudi plast ovčje volne. Potem v okvir zlagamo material po plasteh. Na dno damo najprej debelejše kose lesa. Potem pa sloj vej, travne ruše, listja, ovčje volne, vrtne zemlje in na vrhu dobro predelan kompost. Uporabimo lahko tudi številne rastlinske ostanke iz vrta. Kar imamo pač pri roki. Ovčja volna poleg tega da odganja voluharja, dobro zadržuje tudi vodo. Ravno voda zna biti problem, saj so grede nad tlemi in bolj izpostavljene suši. Takrat se vidi kakovost izdelave. Les v visoki gredi namreč deluje kot vir hrane za številne glive, koristne mikroorganizme. Hife gliv kot tanke cevke prepredejo celotno visoko gredo in omogočajo našim rastlinam boljše črpanje hranil in vode. Zato je pomembno, da ne uporabljamo nobenih pesticidov.

   Pomembna je tudi lokacija visoke grede. Postavimo si jo na mesto, ki bo ustrezalo rastlinam, ki jih nameravamo gojiti. Večina zdravilnih zelišč ima rada sonce in dobro odcedno zemljo. Te bodo uspevale na dobro osončeni legi. Visoke grede so idealne za gojenje nekaterih zelišč predvsem zato, ker pozimi v njih ne zastaja voda in rastline bolje preživijo hude zime z nizkimi temperaturami. Mednje sodijo sivka, laški smilj, ožepek in druge toploljubne rastline. Vendar pa lahko improvizirate. Na delno senčnem mestu bodo na gredi uspevale tudi jagode ali pa poprova meta. Površino zemlje lahko zaščitimo tudi z zastirko. Le ta je lahko iz slame, sena, ovčje volne, lubja ali pa celo smrekovih iglic za rastline, ki imajo rade kislo zemljo.

   So pa privzdignjene gredice zelo prijazne do vašega hrbta. Ne izdelava, temveč kasnejša uporaba, saj se pri delu ni potrebno sklanjati. Tudi gibalno oviranim je tak način pridelave lastne hrane in zelišč bolj dostopen. Če uredimo pravilen dostop, tudi vrtnarjenje na invalidskem vozičku lahko postane mogoče.

   Dotaknil bi se še teme gojenja zdravilnih rastlin kot najuspešnejši način ohranjanja biološke raznolikosti zelišč. Številne rastline so v naravnih ekosistemih ogrožene zaradi onesnaženja, gradnje ali intenzivnega kmetovanja. Zdravilne rastline so ogrožene tudi zaradi nekontroliranega nabiranja. Zaradi velikega povpraševanja po določenih zeliščih lahko pride do prekomernega nabiranja. Ohranitev naravnih rastišč je pomembna za ohranitev raznolikosti naše naravne in kulturne krajine.

   V Sloveniji pridelovanje zelišč nima tradicije, saj so v preteklosti ljudje zelišča nabirali večinoma v naravi. Strokovnjaki so prepričani, da naravne danosti v naši državi omogočajo gojenje in pridelovanje vsaj dveh tretjin zelišč, ki jih danes uvažamo. Namesto da nabiramo zdravilne rastline iz narave, si jih raje posadimo doma. Presenečeni boste, kako bodo uspevale ob minimalni negi. Le tako boste prepričani v kvaliteto rastišča in obenem varovali naravo. Prosto rastoča zdravilna zelišča so pogosto vir hrane za številne živalske vrste, pa tudi številne izmed rastlinskih vrst so že ogrožene. Varovanje narave je pomembno in vsak lahko prispeva na svoj način. Zatorej veselo na delo: postavite si svojo visoko gredo in jo zasadite z vašimi najljubšimi rastlinami.