Ne prekopavamo, ne zalivamo, ne mučimo se. Enostavno. Vrt pa kljub vsemu cveti.
Takšen je ekološki vrt Prekmurke Jerneje Jošar, ki je po študiju agronomije ostala v Ljubljani ter odprla lastno podjetje Cvetlična. Že vrsto let uči, kako lasten košček obdelovalne zemlje obdelati s čim manj truda in s čim več veselja. Da se bomo veselili bogatega pridelka. Ki je po njenem bolj stvar pravilne nege tal in sajenja, kot pa prekopavanja, zalivanja in estetskega urejanja gredic brez plevela. »Vse, kar delamo na vrtu, počnimo tako, da posnemamo naravo. Narava ve, kako urediti določene stvari. Več naravnega védenja kot bomo prenesli na vrt, lažje nam bo. In boljše bo za vrt.
Vrtnarjenja se moramo veseliti, dojemati ga moramo kot sprostitev,« pravi Jošarjeva, ki ob tem dodaja: »Prihajamo v obdobje, ko bo lasten košček obdelovalne zemlje še kako pomemben. In odločitev, da bomo vrtnarili na ekološki način, brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil, ni več vprašanje, ampak edina pravilna odločitev.« Tudi njen vrt na robu Ljubljane je nastal po skrbnem načrtovanju, a ima sedaj, pravi, mir za vse življenje: »Vse, kar še počnem na vrtu, je, da iščem idealne kombinacije. Paradižnika in buč, pa fižola in še česa. Solato imam pa povsod. Znano je, da smo Slovenci veliki ljubitelji solate. In posadimo jo lahko kamorkoli. Najbolje je, da sadimo vsak drug teden, da imamo ves čas sveže sadike. Najbolje, da jo posadimo toliko, kot je pojemo. Nič več, nič manj.«
A najprej moramo poskrbeti za tla. »Tla so živa, v njih so živa bitja. Bolj kot so živa in rodovitna, bolj to vpliva tudi na rastline, ki jih na vrtu gojimo. Tudi insektov in žuželk se ne bojmo. Več kot 90 odstotkov je koristnih. Ogromno živih bitij je v tleh, od tistih vidnih, deževnikov in pajkov, do tistih nevidnih, mikroorganizmov. Vsa ta živa bitja so tovarna humusa. Čim več ga je v tleh, bolj so tla rodovitna,« pojasnjuje Jošarjeva.