Med spanjem se večina telesnih funkcij ne ustavi. Sanje so dokaz, da podzavest »melje« naprej. Zakaj jih torej ne bi zavestno usmerili v rešitev kakega težkega problema?
To storimo takole: tik preden zaspimo, zastavimo svoji podzavesti vprašanje. Izberimo takšnega, ki zahteva ure razmisleka, saj bo imela naša podzavest štiri do osem ur časa, da se ukvarja z iskanjem odgovora! Vendar pa o problemu ne smemo razmišljati, preden zaspimo. Ta metoda se je že pri mnogih izkazala za uspešno. Če pa zaradi zavestnega razmišljanja ne moremo zaspati, na problem vsekakor raje pozabimo.
Prespimo kar tretjino življenja. Nočni počitek je najobsežnejše enotno obdobje. Ta čas, ki je namenjen obnavljanju telesa, lahko zato uporabimo koristno. Zdravniki so ugotovili, da ljudje pogosto spimo precej dlje, kot to zahtevajo naše telesne potrebe. Ko navado spremenimo in spimo manj časa, pogosto ugotovimo, da nismo zaradi tega nič manj zdravi in dejavni. Ali smo tudi mi med tistimi, ki spijo predolgo?
Čas spanja lahko skrajšujemo postopno, recimo za pol ure dnevno. Vzemimo si vsaj nekaj dni, da se navadimo na nov režim spanja. Če bomo vztrajni, bomo v letu dni pridobili teden dni prostega časa. In kdaj je najbolje leči k počitku? Če se odločimo, da bomo vstajali zgodaj, to pomeni, da moramo tudi bolj zgodaj spat.
Potrebe po spanju se močno razlikujejo, ne le od človeka do človeka, ampak tudi pri enem samem človeku. Konci tedna so v tem smislu navadno drugačni od delavnika. In če smo denimo ob torkih dlje pokonci kot ob drugih dnevih, bomo morda opazili, da naslednji dan nismo nič bolj utrujeni kot ponavadi.