Okolju prijazne alternative iščemo na več področjih. Vse bolj priljubljena postaja alkalna hidroliza ali kremiranje z vodo.

Od leta 2017 je proces zakonit v 15 zveznih ameriških državah, pa tudi v treh kanadskih provincah. Kdaj bo prišel k nam, ni znano. Glede pokopa obstaja kar nekaj polemik. Katoliško cerkev na primer skrbi, da postopek ne spoštuje telesa.

Biokremiranje je tehnični izraz za vodno kremiranje oziroma za alkalno hidrolizo. Podobno kot tradicionalno kremiranje, kremiranje z vodo zmanjšuje ostanke človeških kosti. Namesto uporabe plamenov in izgorevanja telesa alkalna hidroliza uporablja raztopino vode in kalijevega hidroksida ter toploto in tlak, zaradi česar se telo v bistvu raztopi. Na koncu ostanejo le še delci kosti in rjavkasta tekočina. Kosti so nato zdrobljene tako, kot pri klasičnem kremiranju. Tekočina se odlije v odtok.

Alkalna hidroliza je bila prvič patentirana v ZDA leta 1888 kot metoda za pretvorbo živalskih ostankov v želatino in gnojilo. Približno sto let kasneje so znanstveniki na Medicinski fakulteti v Albanyju začeli to metodo uporabljati za odstranjevanje laboratorijskih živali. Prvo komoro za odstranjevanje človeških ostankov so razvili leta 2006 v okviru programa klinike Mayo v Minnesoti.

Kremiranje z vodo pospeši naravni proces, ki se običajno zgodi po pokopu in lahko traja do 25 let. V nasprotju s tem pa je zeleno kremiranje končano v približno dveh do treh urah. Mrtvo telo postavijo v komoro iz nerjavnega jekla, ki je pod tlakom. Nato dodajo raztopino 95 odstotkov vode in 5 odstotkov kalijevega hidroksida in komoro segrevajo do 177 stopinj Celzija. (To je veliko manj kot tipično kremiranje s plameni, kjer je temperatura okoli 600 stopinj Celzija.) Raztopina kroži po celotni komori, zaradi česar se mehka tkiva razgrajujejo. Na koncu procesa se sterilna tekočina, ki ostane, izlije iz komore. Vse, kar ostane, so kosti, ki jih nato zdrobijo po istem postopku kot pri kremaciji s plameni. Vsi medicinski pripomočki, polnila ali protetika, ki so morda bili v telesu, tudi ostanejo nedotaknjeni in jih je mogoče reciklirati. Tekoče ostanke reciklirajo s pomočjo sistema za čiščenje odpadne vode. Za tovrstno kremiranje je treba odšteti od dva do tri tisoč dolarjev.

7 okoljskih koristi vodnega kremiranja

V času, ko postajajo učinki podnebnih sprememb na zdravje čedalje bolj izraziti, mnogi potrošniki počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi lahko naredili drugače, celo pokop. Procesu kremacije z vodo ima veliko okoljskih koristi. Nekatere od teh vključujejo:

Porabi se le osmino energije v primerjavi s klasičnim kremiranjem.

Vpliv ogljika je štirikrat manjši kot pri klasičnem kremiranju.

Manj je CO2 emisij in manj uporabe naravnih virov, na primer kovine, lesa in betona.

Srčni spodbujevalniki in nekateri drugi medicinski pripomočki lahko ostanejo v telesu (te naprave lahko eksplodirajo, če telo kremiramo z ognjem)

Zobne usedline živega srebra se reciklirajo in ne izhlapijo (kar pomeni, da v zraku ni strupenih hlapov).

Za postopek je potrebno manj vode kot jo oseba uporabi v treh dneh življenja.

 

Preberite še več člankov - Bio dom

Domači mojster: spoznajte osnove varjenja

Ste oseba, ki rada dela z rokami in le stežka zapusti svojo garažo ali delavnico? Potem vas je zagotovo že kdaj imelo, da bi se naučili variti in na ta način izdelati nekaj lepega in koristnega....

Doma narejena zelena čistila: kuhinja

Doma narejena zelena čistila niso le poceni, ampak so tudi dobra za zdravje. Potrebujemo: vinski kis sodo bikarbono ali rastlinsko olje Pribor: posoda gobica pršilka Vinski kis : Nerazredčen kis...

Kako do boljše kvalitete zraka v stanovanju

Vsi moramo dihati in to počnemo od rojstva do smrti. Kvaliteta zraka, ki ga dihamo, je tako zelo pomembna za naše zdravje in dobro počutje. Čeprav ob onesnaženosti zraka najprej pomislimo na...

Bomo živeli v kapsuli?

Ko razmišljamo o umiku od tehnologije ali o kampiranju sredi včasih surove narave, običajno pomislimo na ‘divje’ bivanje, brez vode in elektrike. Skupina arhitektov iz Bratislave, Nice Architects,...

Izključimo električne naprave iz omrežja

Nevroznanstvenik profesor Russel Foster pravi, da je pomanjkanje spanja za naše zdravje enako škodljivo kot kajenje. Tiste, ki spijo manj kot pet ur na noč, naj bi tudi obravnavali enako kot...

Gretje z lastnim blatom

»Človeško blato lahko predelamo v gnojilo za rastline ali pa v brikete, s katerimi se grejemo,« pravi David Kodarin, direktor Zavoda mOBILNO. Za svoj izum je na celjskem sejmu MOS prejel posebno...

Je hiša, kjer se kuri »na drva«, res zelena?

Obnovljivo je povezano s čistim, zelenim, zdravim in dobrim za planet. Ja, les je obnovljiv, vendar kot gorljiv material nima teh pozitivnih lastnosti. Kljub temu »na drva« kurijo številni, celo...

Naredimo sami: Okras za dom

Jesen je odličen čas za ustvarjanje. Narava nam ponuja pridelke, iz katerih lahko ustvarimo drobne okraske, ki bodo poživili naš dom. Še zlasti zanimivo bo, če nam bodo pri tem pomagali otroci....

Klime med pandemijo ni treba čistiti?

Zaradi koronavirusa kar naprej čistimo in razkužujemo po stanovanju ali hiši. Strokovnjaki svarijo, naj ene stvari ne čistimo. Gre za klimatsko napravo. Univerzitetni profesor Qingyan Chen je...

Zeliščarji, pozor!

Že smo v juniju, mesecu rož. Od tod tudi staro slovensko ime za ta mesec, rožnik. Ne le beseda, tudi v resnici je tako, da, ko se ozremo okoli sebe, vidimo obilje cvetočih rož. Izkoristimo vsak...

Naredimo sami: domači puder

Če že moramo uporabljati puder, si ga lahko zmešamo tudi sami. Po večkratni pripravi boste sami ugotovili, katere sestavine vam bolj ali manj ugajajo, pa jih lahko po potrebi tudi dodajate ali...

Naredimo sami: lak za nohte

Čeprav bo omejitev zaradi koronavirusa kmalu konec, pa vseeno ni odveč vedeti, kako si lahko lak za nohte naredimo sami. Lak za nohte z oljčnim oljem in E-vitaminom Za približno 11 gramov...

Kako vrtnariti brez prekopavanja?

Ne prekopavamo, ne zalivamo, ne mučimo se. Enostavno. Vrt pa kljub vsemu cveti. Takšen je ekološki vrt Prekmurke Jerneje Jošar, ki je po študiju agronomije ostala v Ljubljani ter odprla lastno...

Kaj pa trave na našem dvorišču?

V Sloveniji se radi pohvalimo z bogastvom in raznolikostjo naše narave. Zakaj pa se na svoji parceli, kjer domujemo, obnašamo drugače? Raznovrstne trave na mnogih dvoriščih nimajo prostora. V mnogih...

Naredimo sami: čaroben vrt

V nekaj potezah lahko iz običajnega vrta ustvarimo čarobnega. Potrebujemo le nekaj barv in ščepec kreativnosti. Ročno barvane ptičje hišice Prebarvajmo navadne lesene hišice z različnimi barvami in...

Lesu enakovredne alternative za gretje

Te ne-tradicionalne alternative lesu lahko domu zagotovijo toploto brez negativnega vpliva na okolje. Les je najstarejši način ustvarjanja toplote in doma zagotovo ustvarja prijeten ambient. Ampak...

Kaj ženske v resnici mislimo o moškem spodnjem perilu?

Če še moški, vedno nosite isto perilo, kot ste ga pred leti, je čas, da osvežite omare. Komplet ali dva bi bila dobra dopolnitev. Da bi ugotovili, kaj se zdi 'vroče' nasprotnemu spolu, so pri reviji...

Aromaterapijski medaljon za zdravje in užitek

Eterična olja ali rastlinske esence obvladujejo naše čustvovanje, spolno vedenje, napadalnost, lakoto, žejo … Prijajo nam in si jih zato vtiramo v kožo, dodajamo v mazila, vodo za kopanje, nekatera...