Ko imamo zdravstvene težave, h komu se bomo naprej obrnili? K svojemu zdravniku, akupunkturistu ali svoji stari mami? Ali pa bomo šli kar k vsem trem?
Zdravnik je usposobljen, da nam postavi diagnozo bolezni ali neke nepravilnosti. Če postavi napačno diagnozo, nas bo tudi napačno zdravil. Diagnoza nas bo tudi oddaljila od sebe, ne bomo več zaupali svojemu telesu, da zmore rešiti težavo, preveč nas bo skrbelo za zdravje, če bomo imeli diagnozo.
Bo težava minila sama od sebe?
Zatorej, ko imamo neko zdravstveno težavo, ki ne zahteva nujne zdravniške obravnave in ni prav resna, se najprej ustavimo. Pretehtajmo: Ali je res nujno, da obiščemo zdravnika. Morda se lahko pozdravimo sami, morda bo težava minila sama od sebe ... Ali pa je bolje, da obiščemo kakega preverjenega zdravilca ali izberemo določeno dieto ... Podatki pravijo, da kar 750 odraslih od 1000 vsak mesec zazna neko zdravstveno težavo ali se poškoduje. Četrtina jih pomoč poišče pri zdravniku in 10 se jih potem znajde v bolnišnici.
A kako naj se odločimo, ali naj gremo k zdravniku, zdravilcu ali naj vprašamo za napotek izkušeno staro mamo? Ali kar vse tri? Na to ni enoznačnega odgovora. Vsak človek je zgodba zase.
Smo med osmimi odstotki?
Osem odstotkov sodobnih zdravstvenih težav izgine sama od sebe ali pa se jih ne da zdraviti s sodobno medicino in kirurgijo. Medicina je odlična za obravnavo poškodb, akutnih vnetij, življenjsko ogrožajočih bolezni, tropskih in parazitskih bolezni, mehanskih poškodb ali akutnih psihotičnih in psihiatričnih problemov.
Težave, ki jih medicina težko ozdravi, pa so težave mišično-skeletnega sistema, kronične bolečine v hrbtu, zdrs medvretenčne ploščice ali artritis; kronične bolečine, kot so glavoboli, migrene ali išias; kronično vnetje, denimo vnetje mehurja in bronhitis; alergije in astma; srčno-žilne težave, zlasti visok krvni tlak in ateroskleroza; nevrološke bolezni; težave s spanjem in debelost; tesnoba ali depresija in bolezenska stanja, povezana s stresom in psihosomatiko. V teh primerih bi bilo dobro, da razmislimo, ali se ne bi najprej naročili na pregled k alternativnemu terapevtu.
Imamo akutno ali kronično težavo?
Razmislimo, kako smo v preteklosti morda že reševali tako ali podobno težavo. Ali smo že imeli podobne znake bolezni? Kdo nam je pomagal? Zdravnik ali zdravilec? Ali so težave sčasoma minile same od sebe?
Če se je težava pojavila nenadno in si je ne znamo pojasniti in smo zaradi tega zelo v skrbeh, je najbolje, da obiščemo osebnega zdravnika, da nam postavi diagnozo.
Če pa je izvor težave v naših slabih navadah, stresu, v odnosih ali okolju, je morda bolje, da se obrnemo na alternativnega terapevta.
Seveda pa lahko gremo po diagnozo k obema, tako k zdravniku kot k zdravilcu. Še nekaj let nazaj bi nam zdravnik, ki bi mu povedali, da hodimo tudi k zdravilcu, rekel, da se odločimo za njega ali zdravilca, danes pa so na srečo tudi pri nas že zdravniki, ki to razumejo. Čeprav so še v manjšini. Mnogi tiho pristajajo na to in rečejo le, gospa, če vam to pomaga, nimam nič proti. V tujini pa tudi zdravniki lahko opravljajo tako imenovane alternativne terapije.