Ko se po pomoč zatečemo z zdravniku, so njegove ugotovitve ključne za pravilno in kakovostno zdravniško obravnavo. Brez njegovih ugotovitev ne vemo, katere možnosti zdravljenja imamo in kateri so morebitni stranski učinki predlagane zdravniške obravnave. Kako se izognemo napačnim in nepotrebnim diagnozam?
- Bodimo skeptični glede diagnoze, ki jo postavi zdravnik in ki je sami ne čutimo kot pravilno. Še posebno, če ta temelji na laboratorijskih izvidih. Izsledki izvidov so namreč lahko napačni ali zamenjani. To se zgodi bolj pogosto, kot si mislimo. Zdravnik pa se preveč zanaša nanje; laboratorijski testi in instrumenti so nadomestili kar nekaj zdravnikovih čutov, njegovo presojo in intuicijo, zato je danes tudi toliko zdravniških napak. Po raziskavah čez lužo so izvidi četrtine vseh laboratorijskih testov napačni. V Angliji so ponovno dali v testiranje vzorce 200 oseb, ki so imeli nenormalen izvid. Samo dve tretjini vzorcev je bilo pri ponovnem testiranju še nenormalnih, tretjina pa je bila normalnih!
Če se nam torej rezultat testiranja v laboratoriju zdi kakorkoli sumljiv, zahtevajmo, da zdravnik, če je možno, pošlje naš vzorec v testiranje še v drug laboratorij.
- Diagnoza mora pojasniti simptome, ki jih imamo, ne pa iskati tistih znakov bolezni, ki jih nimamo.
- Bolj se zanesimo na izkušenega osebnega zdravnika na primarni ravni, še posebno družinskega zdravnika, ki mu zaupamo in ki pozna nas, kot pa na zdravnika, ki ga ne poznamo in on ne pozna nas, pa naj bo še tako usposobljen. Naš osebni zdravnik nas bo, če je dober, ko smo zdravi, testiral, tako da ima o nas temeljne podatke za primer, da zbolimo. Samoumevno je, da nas bo v primeru nenormalnega izvida poslal še enkrat na testiranje.
- Če izvidi laboratorijskih testov in diagnoza kažejo, da imamo začetek zdravstvenih težav, kot je denimo stanje pred sladkorno boleznijo ali rahlo zvišan krvni tlak, to obravnavajmo kot opozorilo. Poiščimo zdravljenje pri alternativni oziroma komplementarni medicini, kjer bomo deležni celostne obravnave. Prehranske, tradicionalne, zeliščne, homeopatske in vzhodnjaške terapije vse odlično delujejo v zgodnji fazi bolezni, medtem ko konvencionalna medicina ne. Predpisovanje zdravil za stanje pred sladkorno boleznijo, povišan holesterol ali blago zvišanje krvnega tlaka namreč pogosto povzroči več tveganja kot koristi. In še nasvete, ki nam jih da zdravnik o življenjskem slogu, tako ali tako povzema od naravnih terapevtov.
- Ne bojmo se zaprositi za drugo mnenje, če nam zdravnik na temelju laboratorijskih preiskav svetuje zahtevnejše invazivne teste, ki posegajo v telo, za stanje, ki ga ne čutimo, da je naša težava. Vzemimo laboratorijske izvide s seboj k drugemu zdravniku, a spoštujmo njegovo željo, da naredi preiskavo po svoje.
- Ne tecimo takoj k zdravniku po diagnozo zaradi manjših simptomov. Če nas boli glava, se sprostimo v vroči kopeli in počivajmo ali se prepustimo rokam maserja. Vneto grlo zdravimo z limono in medom, nespečnost s kamiličnim čajem pred spanjem, jesenski prehlad pa s tekočino, počitkom in mrzlimi obkladki.
- Če moramo iti na invazivne preiskave, ki pomenijo poseg v naše telo, kot je biopsija ali kateterizacija, zahtevajmo razlago preiskav in pogovor z zdravnikom, preden se ta odloči za nadaljnje ukrepe. Ne podpišimo obrazca za soglasje za morebitne druge ukrepe, ki so morda potrebni pri preiskavi. Dovolimo samo temeljno preiskavo.
