Alkohol je najbolj razširjena droga. Po njej vsaj občasno poseže večina odraslih Slovencev. A pivske navade, odnos do alkohola in dostopnost do alkohola so pri nas problematični. V javnosti vlada tudi izrazito strpen odnos do pitja alkohola in opijanja. Tvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji povzroča težave na številnih področjih osebnega in družbenega življenja. V povprečju v Sloveniji vsak dan izključno zaradi alkohola v bolnišnice sprejmejo deset oseb in vsak dan v povprečju umreta vsaj dve osebi. Tako ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Na leto pri nas umre skoraj 900 ljudi zaradi bolezni in stanj, kjer je edini vzrok alkohol. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto v povprečju umre še dodatnih 75 ljudi. Skupaj je to v povprečju okrog tisoč smrti na leto. Dejansko število umrlih zaradi bolezni in stanj, kjer je alkohol le eden od vzrokov, pa je bistveno višje, menijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Več kot 10 litrov
Slovenci popijemo med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Slovenija se po skupni, registrirani in neregistrirani porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami Evropske unije, za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo.
Čezmernimi pivci so moški stari 40 do 45 let, s poklicno izobrazbo, iz srednjega in najnižjega socialno-ekonomskega sloja ter vaškega okolja. Najbolj se opijajo, že tvegano, moški, stari 25 do 39 let, s poklicno oziroma srednjo šolo, iz srednjega sloja in vaškega okolja. Najbolj čezmerno pijejo v vzhodni regiji. Čezmerno pitje alkohola in s tem visoko zdravstveno tveganje narašča od zahoda proti vzhodu Slovenije.
Prikliče 200 bolezni
Pretirano pitje je tveganje za vrsto kroničnih bolezni, poškodb, nezgod, napadov, nasilja, umorov in samomorov ter je med največjimi vzroki za obolevnost, manj zmožnost, invalidnost in umrljivost.
Pretirano pitje povzroča več kot dvesto prepoznanih bolezenskih stanj in poškodb. Naštejmo jih samo nekaj: alkoholna ciroza jeter, alkoholni gastritis (vnetje želodčne sluznice), rakava obolenja, mišično-skeletne in srčno-žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil …
Dr. Michael Greger:
Je vsaj zmerno pitje alkohola zdravo?
Ameriški zdravnik dr. Michael Greger v knjigi Kako ozdravimo s hrano, piše, da veliko uživanje alkohola lahko privede do nabiranja maščobe v jetrih (znano kot zamaščena jetra), kar povzroči vnetje in posledično brazgotinjenje jeter ter, nazadnje, njihovo odpoved. Prekomerno pitje opredeljuje kot redno uživanje več kot ene pijače na dan za ženske in več kot dveh za moške. Za eno pijačo šteje 340 gramov piva, 225 gramov močnega piva (z več kot 5 % alkohola), 150 gramov vina ali 40 gramov žgane pijače.
Kaže, da zmerno pitje varuje pred srčno boleznijo. Najbrž zaradi učinka redčenja krvi. Toda že za lahko pitje (manj kot ena pijača na dan) je bilo ugotovljeno, da zviša tveganje za raka. Kako lahko nekaj, kar zviša tveganje za raka, še vedno podaljša življenje? Rak je 'šele' druga naša vodilna ubijalska bolezen. Ker je srčna bolezen vodilni vzrok smrti, to pojasnjuje, zakaj lahko ljudje, ki pijejo zmerno, živijo dlje kot tisti, ki so povsem vzdržni. Toda ta prednost je omejena samo na tiste, ki ne izvajajo niti golih osnov zdravega življenja, pojasnjuje.
Da bi ugotovili, komu bi lahko koristilo zmerno uživanje alkohola, so raziskovalci vključili skoraj deset tisoč moških in žensk in jih spremljali sedemnajst let, potem ko so ocenili njihove navade pitja in življenjski slog. Rezultati so bili objavljeni v članku z naslovom »Komu najbolj koristijo kardiovarovalne lastnosti uživanja alkohola – zagrizenim privržencem zdravega življenja ali lenuhom?« Kaj je predstavljal izraz »zagrizen privrženec zdravega življenja«? Po opredelitvi raziskovalcev je to vsak, ki telovadi trideset minut na dan, ne kadi in pojé vsaj eno enoto sadja ali zelenjave na dan.
Ena do dve pijači sta res znižali tveganje za srčno bolezen pri tistih, ki imajo nezdrav življenjski slog. Toda ljudje, ki so izvajali vsaj goli minimum zdravega vedenja, niso pokazali nobenih koristi od alkohola. Poduk: grozdje, ječmen in krompir je najbolje jesti v nedestilirani obliki in Johnnie Walker ni nadomestilo za dejansko hojo, zaključuje dr. Greger.
Nasveti klinike Mayo:
Če ne pijete, ne začnite piti
Na najbolj znani ameriški kliniki Mayo klinika, ki združuje uradno in celostno/komplementarno medicino, pravijo, da pitje zmerne količine alkohola lahko poveča raven zaščitnega holesterola z visoko gostoto (HDL) in zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Vendar je pomembno, da ne pozabimo na nevarnost alkohola.
Celo majhne količine alkohola lahko upočasnijo delovanje možganov, kar vpliva na budnost, koordinacijo in reakcijski čas. Alkohol lahko vpliva tudi na spanje in spolno delovanje, povzroča glavobole in zgago. Prekomerno pitje lahko poveča tveganje za smrt iz vseh vzrokov. Pitje alkohola lahko poveča tudi trigliceride v krvi in krvni tlak ter vpliva na učinkovitost nekaterih zdravil za krvni tlak. American Cancer Society omejuje uživanje alkohola zaradi povečanega tveganja za nastanek raka dojk, jeter, ust, žrela in požiralnika.
Dokler ne vemo več o učinkih alkohola na splošno zdravje, raje ne začnite piti, če ne pijete, svetujejo na kliniki. Če pijete, bodite zmerni.
Anja Drašler