Ljudje se bolj bojimo zboleti za stricem »Alzheimerjem« kot pa za rakom ali srčnimi boleznimi. Že misel, da nam nekdo počasi ugrablja dragocene življenjske spomine in neodvisnost, je mučna. Obolelih pa je v zahodnem svetu več in več. A vendar obstajajo možganske igre, s katerimi možgane vzdržujemo dejavne: to je gibčne, prilagodljive, hitre in bistre.
Vaje še najbolj varujejo pred boleznijo pozabljivosti in izgube spomina; pomagajo tudi, če smo bolezen že srečali. Ni res, da za »Alzheimerja« ni zdravila in da se bolezen le slabša. Poznamo načine za zaščito možganov.
V nadaljevanju vam bomo predstavili vaje, ki so učinkovite pri bolnikih z »Alzheimerjem« ali katero drugo vrsto demence. Mnogi bolniki lahko živijo do 20 let z znaki Alzheimerjeve bolezni. Vse, kar bolnik naredi za to, da upočasni bolezen, pomeni bolj kakovostno življenje, ki ga preživi s prijatelji in družino.
Vsak dan vajam namenimo kakih deset minut. Ker so učinkovite, lahko spremenijo zdravje možganov in kakovost življenja.
Miselna kamera
Veliko ljudi z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi tipi kognitivnih motenj ima težave z vizualnim spominom ali razumevanjem stvari, ki jih vidijo pred seboj, zato je vaja namenjena izboljšanju teh sposobnosti.
V sobi si izberite nek predmet, denimo stol, preprogo ali svetilko na omarici. Opazujete ga, čutite ga, vohajte ga. Zaznajte čim več podrobnosti. Nato si zamislite, da ste fotoaparat, vaše oči pa so objektiv. V mislih naredite nekaj posnetkov. Nato na steno prenesite sliko tega predmeta, ki ste ga preučevali (z odprtimi očmi). Če ne morete polno »razviti« slike na steni, še enkrat poglejte na predmet in nato nadaljujte z njegovim prenosom na steno. Zaključite, ko boste videli predmet na steni tako jasno, kot bi gledali resničnega. Vajo lahko ponovite še s katerim drugim predmetom.
Devina Novak