Ni vsaka pozabljivost v starosti že Alzheimerjeva bolezen, denimo, če pozabimo, kjer smo pustili ključe od avtomobila ali kdaj ima vnuk rojstni dan. Veliko starostnikov trpi zaradi blage kognitivne motnje (MCI), ki pa sploh ni »Alzheimer«. Gre za občasne težave s spominom, ki ne motijo vsakdanjih opravil ali opravljanja nalog.
Te blage kognitivne motnje pa lahko napredujejo v Alzheimerjevo bolezen, če ne naredimo nič, da bi obvarovali in okrepili svoje možgane. Toda tudi starejši ljudje z MCI lahko ne bodo nikoli dobili hude oblike demence.
Kaj je sploh »Alzheimer«?
Po medicinski opredelitvi je to kopičenje beta amiloidnih plakov v možganih, kjer lahko vplivajo na našo zmožnost delovanja na različne načine. V vsakdanjem življenju pa lahko opazujemo, da je Alzheimer vrsta demence, ki lahko povzroča težave s spominom, pri razmišljanju in vedenju. Znaki se navadno razvijajo počasi, dokler ne postanejo dovolj resni, da vplivajo na vsakodnevne dejavnosti.
Bolezen je napredujoča in se sčasoma slabša. V zgodnjem obdobju je izguba spomina blaga, toda v poznejših fazah bolezni prizadeti izgubi sposobnost za pogovor in se ne odziva na svojo okolico. A simptomi se tu ne končajo. Lahko napredujejo v depresijo, velika nihanja razpoloženja, paranojo in celo halucinacije.
A naši možgani so kot naše mišice. Če jih uporabljamo, ostanejo v formi. Vaje, ki jih predstavljamo v Preventivi, vam bodo izostrile um in vam bodo morda celo pomagale preseči nekatere simptome »Alzheimerja« in ostalih vrst kognitivnih motenj.
Umiritev uma
Vsaj deset minut na dan se posvetimo vaji, ki jo bomo predstavili. Z njo lahko izboljšamo sposobnost, da si zapomnimo stvari, se osredotočimo in rešujemo probleme.
Prvi korak pri katerem koli usposabljanju možganov je obdobje miselnega ogrevanja. Najprej moramo pomiriti in utišati kaos v svojem umu, prosto energijo ciljno usmeriti, da dosežemo popolno koncentracijo in zgradimo moč misli. To nam vzame le nekaj minut na dan, toda vajo je treba izvajati vsak dan, če hočemo doseči visoko raven koncentracije.
Udobno se namestimo, noge naj bodo sproščene in ne prekrižane. Sprostimo telo z globokim vdihom skozi nos in počasnim izdihom skozi usta. Mislimo le na to, kako se zrak izmenjuje v vašem telesu in možganih. V mislih v roko vzmemimo znan predmet, denimo pomarančo. Kako med prsti čutimo njeno lupino? Vohajmo jo: ali nam to prikliče kakšne spomine? Katere podobe nam prikliče? Zamislimo si, da postajamo manjši in manjši, tako majhni, da lahko zdrsnemo v pomarančo. Sprehodimo se po njej. Kakšen je občutek? Kako zgleda znotraj? Kako sočno ali svetlo je okoli nas? Nato si zamislimo, da zapuščamo pomarančo in postajamo spet večji in večji, dokler ne postanemo normalno veliki, pri tem pa še enkrat ponovimo vse, kar smo izkusili, videli, občutili, navonjali, okusili.
Počasi preštejmo od pet in počutili se bomo budne in osvežene. Sedaj lahko naš um osredotočimo na dnevna opravila.
Devina Novak
