Kadar se v zdravstvenem sistemu ne znajdemo in ne poznamo svojih pravic, zapisanih v zakonu o pacientovih pravicah, se lahko za pomoč obrnemo na društvo Objemi Zdravja. V društvu nudijo pomoč bolnikom in njihovim svojcem. Po svetu spremljanje bolnikov ni nič novega. Večinoma mu pravijo medical case management.
Vodja projekta medical case management oziroma pomoči bolnikom je novinarka Milka Krapež. Pri projektu sodelujejo zdravniki, ekonomisti, novinarji, pravniki in tudi drugi zdravstveni delavci z različnih področij. Nudijo dve vrsti pomoči: informacije po telefonu in zastopanje.
Zastopanje
Mnogo bolnikov je prestrašenih, presenečenih ob diagnozi … In si ne upajo, ne znajo ali pa so tako zmedeni, da se sploh ne spomnijo, da bi zdravnika kaj vprašali. Šele kasneje se zavejo, da bi morali vprašati marsikaj. Nevednost povečuje strah in negotovost. Zdravnikom, ki imajo v zakonu zapisano obvezno pojasnilno dolžnost, to ustreza, saj imajo vedno premalo časa. Spremljevalec pa zdravnika vpraša vse tisto, kar je za bolnika pomembno. Če bolnik želi, mu vse to tudi napiše.
»Videti je, da veliko zdravnikov ne pozna zakona o pacientovih pravicah. Če, na primer, bolnik odkloni diagnostični ali terapevtski poseg, mu zdravnik ne sme odreči nadaljnjega zdravljenja. Nekateri bolniki bi radi s kakim posegom še počakali, pa se bojijo, da jih zdravnik potem ne bo več hotel zdraviti. Bolnike pošiljajo od vrat do vrat in jim trije različni zdravniki postavijo tri različne diagnoze. In podobno. V takih primerih za pomoč prosimo strokovnjaka, ki bo znal presoditi, kaj je z bolnikovim zdravjem narobe. Imamo sicer pravico do drugega mnenja, tudi po zakonu o pacientovih pravicah, vendar lahko to mnenje da samo zdravnik iz iste ustanove, v kateri se bolnik zdravi. In še to samo enkrat za eno diagnozo. Zato lahko bolnik podvomi v verodostojnost takega drugega mnenja,« pravi Milka Krapež.
Tudi zdravljenje v tujini je posebna zgodba. Tudi to je bolnikova pravica, a le v primeru, da naši zdravniki rečejo, da zdravljenje pri nas še ni zaključeno. Bolniku pa pri tem ponujajo poseg, ki bi močno posegel v kakovost njegovega življenja. Hkrati pa je znano, da po svetu zdravijo tudi na načine, ki bolnike manj obremenjujejo. V takih primerih si v društvu prizadevajo za mnenje iz tujine, zakon o pacientovih pravicah pa hočejo spremeniti tako, da bo to mogoče, ne da bi moral bolnik za to odšteti veliko denarja.
Obračun zdravstvenih storitev
Če je potrebno, zahtevajo tudi obračun zdravstvenih storitev.
»Pogosto se zgodi, da bolnika za konec tedna pošljejo domov iz bolnišnice, potem pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaračunajo, kot da bi bil bolnik v bolnišnici. Znani so tudi primeri, ko naj bi bolnik dobil neka zdravila ali pa naj bi na njem naredili nek poseg, pa se to ne zgodi, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa to vseeno plača. Ker gre za javna sredstva, morajo zdravstvene ustanove predložiti račune. Hkrati pa je to varčevalni ukrep. Pozorni smo tudi na cene medicinskih pripomočkov, da jih ZZZS ne bo preplačeval, tako kot se je to zgodilo z žilnimi opornicami. Zaradi vsega naštetega koristimo tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; poskušamo se dogovoriti, da bi šle naše storitve v obvezno zdravstveno zavarovanje, ker jim bo naše delo zagotovo prineslo prihranek,« pojasnjuje sogovornica.
Informacije po telefonu
Na plačljivi telefonski številki 090 68 86 (cena je 2,19 € na minuto) odgovarjajo na vprašanja bolnikov v zvezi z zdravljenjem, njihovimi pravicami, na vse tisto, kar zanima bolnike, pa sami ne najdejo ustreznih informacij. Ali pa se na pojasnila drugih ne zanesejo najbolj. Če ne morejo odgovoriti takoj, pa se to zgodi v nekaj urah, ko sami pridobijo informacije.
Cene storitev
Prizadevajo si, da cene niso visoke, saj se zavedajo, da je zdravje socialna dobrina, ne pa tržno blago. Cena plačljivega telefonskega pogovora je odvisna od tega, kako dolgo pogovor traja. Če pa bolnik želi, da ga spremlja njihov zastopnik, podpiše potrdilo o zastopanju, cena pa je prav tako odvisna od gmotnih stroškov in porabljenega časa.
Anja Drašler