Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?

»Spanje ni razkošje, ampak osnovna človeška potreba. Spanje ni nič manj pomembno od dihanja, vode in hrane,« trdi Iwona Ewa Kosi, dr.med, specialistka nevrologije. Zakaj je spanje pomembno in kako vpliva na presnovo?

Spanje je aktiven proces. Raziskave so pokazale, da spanje pomaga pri določenih vrstah spomina in učenja. Spanje zagotovo prispeva k utrjevanju spomina, ki ljudem omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Poleg tega pa dobro spanje dvigne našo storilnost, osredotočenost in delovno sposobnost. Spanje je zato nujna osnova za učinkovito delo. Spanec nam daje moč za delo in obnovi energijo. Raziskave kažejo, da že ena sama noč pomanjkljivega spanca lahko resno oslabi našo presnovo, vpliva pa tudi na povečano raven stresnega hormona kortizola. Odtegnitev spanja predstavlja stres za organizem. Ko ne spimo dovolj, smo bolj lačni kot ponavadi, naši možgani nas še dodatno silijo v slabe prehranske izbire, to lahko vodi v prekomerno telesno težo in povišan ITM (indeks telesne mase).

Že ena noč pomanjkljivega spanca povzroči inzulinsko odpornost jeter in oslabi zmožnosti presnavljanja ogljikovih hidratov tudi pri zdravih posameznikih. Najbrž ni posebno presenečenje, da so posledice še hujše, če se nam to dogaja nekaj noči zaporedoma. Tako je samo teden dni pomanjkljivega spanca (5 ur spanja na dan) dovolj, da se spremenimo v prediabetika (skoraj sladkornega bolnika), tudi če smo bili pred tem popolnoma zdravi. Pomanjkanje spanca hudo prizadene tudi najpomembnejši presnovni organ, jetra, ki so v vseh svojih funkcijah odvisna od usklajenosti cirkadianih ritmov. Motnje v teh ritmih negativno vplivajo na asimilacijo hranil, njihovo pretvorbo ter na detoksifikacijo stranskih proizvodov presnove in škodljivih snovi. Dodatno lahko pomanjkanje spanca prispeva tudi k nabiranju maščobe okoli jeter. Seveda pa jetra niso nobena izjema, saj motnje v cirkadianih ritmih prizadenejo tudi ostale presnovne organe.

Ker onesposobi zdravo delovanje presnovnih organov in normalno hormonsko sporočanje, je pomanjkanje spanca dejavnik tveganja za nastanek vseh znanih presnovnih bolezni: debelosti, previsokega krvnega sladkorja in sladkorne bolezni, previsokih trigliceridov in holesterola ter previsokega krvnega tlaka.

Pomanjkanje spanja

Pomanjkanje spanja je povezano skoraj z vsemi težavami in boleznimi sodobnega časa. Seznam stanj, ki so povezana s skrajšanim spanjem, je skoraj neskončen: od motenj razpoloženja, nevroloških in duševnih bolezni, do presnovnih in imunskih bolezni, srčno žilnih bolezni, bolezni jeter in ledvic, celo raka. Med spanjem možgani pospešeno obnavljajo svoje celice, proizvajajo nove zaloge nevroprenašalcev, obnovijo spomin in ojačajo novo znanje. Spanec je ključen del možganske biologije, zato je pomanjkanje le tega za možgane izjemno stresno.

Pomanjkanje spanca ima močan negativen vpliv na kratkoročni in delovni spomin, na dolgoročni spomin ter proizvodnjo novih in obnovo obstoječih možganskih celic. Ameriški zdravnik Kirk Parsley pravi, da so po eni sami neprespani noči naše sposobnosti dojemanja in odločanja motene do takšne mere kot takrat, ko imajo odrasli v krvi 1 promil alkohola.

Neprespane noči so enostavno nesprejemljive, če želimo opravljati miselno delo ali je naš uspeh odvisen od sprejemanja dobrih odločitev. Tudi novih znanj in veščin se učimo veliko slabše takrat, ko nismo naspani.

Spanje in apetit

Zaspani možgani so lačni možgani. Pomanjkanje spanca namreč vpliva na področja možganov, ki uravnavajo apetit, in okrepi delovanje področij, ki spodbujajo iskanje hrane, predvsem energijsko bogate hrane. To pomeni, da si takrat želimo energijsko bogato mešanico maščob in sladkorja ter slano in začinjene hrano, kar pogosto vodi v slabe prehranske izbire. Ko smo zaspani, se veliko težje upremo sladkim in slanim prigrizkom ter hitri hrani. Pomanjkanje spanca namreč neposredno vpliva na dva za nadzorovanje lakote in apetita ključna hormona. Prvi je leptin, ki zavira apetit in je nekakšen “sitostni hormon”. Drugi pa je grelin, ki spodbuja apetit in mu lahko rečemo “lakotni hormon”. Zelo poenostavljeno: višje so ravni leptina, bolj smo siti, ko pa naraste raven grelina v krvi, postanemo lačni. Oba hormona načeloma sledita svojim dnevnim ritmom in uravnavata našo lakoto tako, da ne pojemo premalo ali preveč. To pa se zelo hitro spremeni, če ne spimo dovolj.

Pomanjkanje spanca namreč zniža raven leptina in zviša raven grelina v krvi, kar pomeni večjo lakoto in željo po energijsko bogati hrani. Ko ne spimo dovolj, smo torej lačni bolj kot ponavadi, naši možgani nas še dodatno silijo v slabe prehranske izbire, poleg tega pa smo zaradi premalo spanca še bolj nepremišljeni kot navadno, kar še poveča možnost slabe prehranske izbire. Takšne okoliščine predstavljajo popolno katastrofo, v kateri se je izjemno težko držati dobrih prehranskih izbir in skoraj nemogoče “pojesti manj kot porabimo”. Če se ob vsem tem spomnimo še, da pomanjkanje spanca onesposobi normalno in zdravo delovanje presnove, postane takoj kristalno jasno, kako zelo pomemben je kvaliteten spanec, če so naši cilji vezani na izgubo odvečne maščobe.

Eden od največjih umov človeštva, Albert Einstein, je rad spal tudi do 10 ur na dan in je sovražil obdobja, ko si ni mogel privoščiti veliko spanca. Če je bilo veliko spanja dobro zanj, bo dobro tudi za vse nas. In naj vam ne bo žal niti sekunde, ki jo preživite v postelji. Če bi ljudje spali dovolj, najverjetneje ne bi bili le zdravi, ampak bi prihranili tudi denar in se izognili marsikateri nesreči.

Spanje je zdravje! 

Iwona Ewa Kosi, dr.med

specialistka nevrologije

 

Za njen kontakt pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Preberite še več člankov - Zdravje

Z jogo nad depresijo in migrene

Smeh blaži stres in depresijo. Da je smeh pomemben za zdravje, je znano že tisočletja. Že stari Kitajci so vedeli, da smeh na telo deluje pozitivno. V Grčiji so bolnišnice gradili v bližini...

Odstranimo prhljaj z medom

Suho kožo ali kronično vnetje kože (sebaroični dermatitis) lahko odpravimo z medom. Tedenska uporaba medu pozdravi srbečico, luščenje kože in prepreči nadaljnje izpadanje las. Študija, objavljena v...

Z baldrijanom nad stres, jezo, razburjenost in žalost

V krajših in temačnejših dnevih nas pogosteje preplavi žalost. Nad njo pa se lahko spravimo z baldrijanom. »Baldrijan že stoletja uporabljajo kot zdravilo, ki pomaga pri spancu in sprostitvi. Z njim...

Kava in kakav za vse tipe kože

Oba, kava in kakav, ustvarjata številne lepotne učinke. Maske za obraz iz kave in kakava so bile za lepotne sladokusce dolgo najljubše. V kombinaciji zmanjšujejo zabuhlost, zlasti pod očmi, in...

Kaj pojesti preden gremo spat?

Hrana vpliva na kakovost spanja, kakovostno spanje pa na zdravje. Za večerjo priporočamo lahke prigrizke, ki jih lahko brez slabe vesti pojemo eno do dve uri pred spanjem. Hrana, pijača in razvade...

Marmelade in želeji z zelišči

Poznamo več kot sto zelišč in začimb, ki jih lahko uživamo in uporabljamo za zdravljenje. V različnih pripravkih nam pomagajo zmanjšati vnetja, okrepiti srce in imunski sistem, preprečiti ali...

Vrtni šetraj za lajšanje kašlja in še kaj

Julija, avgusta in septembra bomo lahko začeli nabirati šetraj. Pomaga pri driski, želodčnih in črevesnih krčih, pri sladkorni bolezni in bruhanju, pospešuje prebavo in potenje, odpravlja čreesne...

Boraga pomiri srčni utrip

Boreč, buraža, poraga, zdravilna boraga. Vse to so imena za navadno borago, enoletnico, ki bo junija začela cveteti. Rastlina, ki jo pri nas gojijo, se je iz vrta preselila tudi v divjino, k nam pa...

Nad stres in tesnobo v bolnišnici

Veliko ljudem bolnišnica izzove stres in tesnobo. Nekateri o tem spregovorijo odprto, drugi to tiščijo zase. Po raziskavah se večina bolnikov počuti zelo tesnobno, ko prestopijo prag te ustanove. To...

Gotu kola za krčne žile, hemoroide in lajšanje tesnobe

Gotu kola je zdravilna rastlina iz družine kobulnic, ki uspeva v vlažnih tropskih predelih Indije in Šri Lanke. Tam je gotu kola priljubljena hrana slonov, zato so jo domačini hitro povezali z...

Kava in arterije

Obstajajo smernice za uživanje hrane, kaj pa za pijače? Nekatere pijače predstavljajo veliko tveganje za zdravje, še zlasti, če jih pijemo preveč. Mleka in piva naj ne bi pili. Pitje mleka po...

Zime še ni konec ...

Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem...

Oljni pripravek proti klopom

Kmalu se bo začela 'sezona klopov'. Pred njimi se lahko zaščitimo tako, da si pripravimo olje iz citronke. Citronko lahko gojimo doma na vrtu. Posadimo jo v lahka, dobro odcedna tla na sončnem...

Žvrkljanje olja za razstrupljanje in samozdravljenje

Žvrkljanje olja je preprosta, neškodljiva in poceni, a zagotovo ena od najmočnejših oblik zdravljenja. Najbolj očiten rezultat so bolj zdravi zobje in usta. Zobje postanejo bolj beli, dlesni bolj...

9 zdravil za zamaščena jetra (I)

Za jetrne celice je značilno, da absorbirajo maščobe. Zdrave celice naj bi imele le od pet do deset odstotkov maščobe, vse kar je viška, pa vodi do bolezni jeter. Zdrava jetra se sicer lahko...

Slaba hrana, slabi zobje, kronične bolezni

Že dolgo je znano, da so imela primitivna ljudstva odlične zobe. Vemo tudi, da so zobje dragocen pokazatelj splošnega fizičnega zdravja: odlični zobje pomenijo odlično zdravstveno stanje. Na žalost...

Rožmarin, ginko in glasba zoper Alzheimerja

Alzheimerjeva bolezen si za tarčo najprej vzame človekov spomin, nato pa metodično ostale dele možganov, ki so odgovorni za vedenjske in druge nevrološke funkcije. To bolezen, zaradi katere...

Olive proti visokemu krvnemu tlaku

Navadna oljka (Olea europaea) je znana po tem, da koristi vsem, ki imajo visok krvni tlak. A to še ni vse! Pospešuje presnovo, pomaga pri vnetju želodčne in črevesne sluznice ter tankega črevesa,...