Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?

»Spanje ni razkošje, ampak osnovna človeška potreba. Spanje ni nič manj pomembno od dihanja, vode in hrane,« trdi Iwona Ewa Kosi, dr.med, specialistka nevrologije. Zakaj je spanje pomembno in kako vpliva na presnovo?

Spanje je aktiven proces. Raziskave so pokazale, da spanje pomaga pri določenih vrstah spomina in učenja. Spanje zagotovo prispeva k utrjevanju spomina, ki ljudem omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Poleg tega pa dobro spanje dvigne našo storilnost, osredotočenost in delovno sposobnost. Spanje je zato nujna osnova za učinkovito delo. Spanec nam daje moč za delo in obnovi energijo. Raziskave kažejo, da že ena sama noč pomanjkljivega spanca lahko resno oslabi našo presnovo, vpliva pa tudi na povečano raven stresnega hormona kortizola. Odtegnitev spanja predstavlja stres za organizem. Ko ne spimo dovolj, smo bolj lačni kot ponavadi, naši možgani nas še dodatno silijo v slabe prehranske izbire, to lahko vodi v prekomerno telesno težo in povišan ITM (indeks telesne mase).

Že ena noč pomanjkljivega spanca povzroči inzulinsko odpornost jeter in oslabi zmožnosti presnavljanja ogljikovih hidratov tudi pri zdravih posameznikih. Najbrž ni posebno presenečenje, da so posledice še hujše, če se nam to dogaja nekaj noči zaporedoma. Tako je samo teden dni pomanjkljivega spanca (5 ur spanja na dan) dovolj, da se spremenimo v prediabetika (skoraj sladkornega bolnika), tudi če smo bili pred tem popolnoma zdravi. Pomanjkanje spanca hudo prizadene tudi najpomembnejši presnovni organ, jetra, ki so v vseh svojih funkcijah odvisna od usklajenosti cirkadianih ritmov. Motnje v teh ritmih negativno vplivajo na asimilacijo hranil, njihovo pretvorbo ter na detoksifikacijo stranskih proizvodov presnove in škodljivih snovi. Dodatno lahko pomanjkanje spanca prispeva tudi k nabiranju maščobe okoli jeter. Seveda pa jetra niso nobena izjema, saj motnje v cirkadianih ritmih prizadenejo tudi ostale presnovne organe.

Ker onesposobi zdravo delovanje presnovnih organov in normalno hormonsko sporočanje, je pomanjkanje spanca dejavnik tveganja za nastanek vseh znanih presnovnih bolezni: debelosti, previsokega krvnega sladkorja in sladkorne bolezni, previsokih trigliceridov in holesterola ter previsokega krvnega tlaka.

Pomanjkanje spanja

Pomanjkanje spanja je povezano skoraj z vsemi težavami in boleznimi sodobnega časa. Seznam stanj, ki so povezana s skrajšanim spanjem, je skoraj neskončen: od motenj razpoloženja, nevroloških in duševnih bolezni, do presnovnih in imunskih bolezni, srčno žilnih bolezni, bolezni jeter in ledvic, celo raka. Med spanjem možgani pospešeno obnavljajo svoje celice, proizvajajo nove zaloge nevroprenašalcev, obnovijo spomin in ojačajo novo znanje. Spanec je ključen del možganske biologije, zato je pomanjkanje le tega za možgane izjemno stresno.

Pomanjkanje spanca ima močan negativen vpliv na kratkoročni in delovni spomin, na dolgoročni spomin ter proizvodnjo novih in obnovo obstoječih možganskih celic. Ameriški zdravnik Kirk Parsley pravi, da so po eni sami neprespani noči naše sposobnosti dojemanja in odločanja motene do takšne mere kot takrat, ko imajo odrasli v krvi 1 promil alkohola.

Neprespane noči so enostavno nesprejemljive, če želimo opravljati miselno delo ali je naš uspeh odvisen od sprejemanja dobrih odločitev. Tudi novih znanj in veščin se učimo veliko slabše takrat, ko nismo naspani.

Spanje in apetit

Zaspani možgani so lačni možgani. Pomanjkanje spanca namreč vpliva na področja možganov, ki uravnavajo apetit, in okrepi delovanje področij, ki spodbujajo iskanje hrane, predvsem energijsko bogate hrane. To pomeni, da si takrat želimo energijsko bogato mešanico maščob in sladkorja ter slano in začinjene hrano, kar pogosto vodi v slabe prehranske izbire. Ko smo zaspani, se veliko težje upremo sladkim in slanim prigrizkom ter hitri hrani. Pomanjkanje spanca namreč neposredno vpliva na dva za nadzorovanje lakote in apetita ključna hormona. Prvi je leptin, ki zavira apetit in je nekakšen “sitostni hormon”. Drugi pa je grelin, ki spodbuja apetit in mu lahko rečemo “lakotni hormon”. Zelo poenostavljeno: višje so ravni leptina, bolj smo siti, ko pa naraste raven grelina v krvi, postanemo lačni. Oba hormona načeloma sledita svojim dnevnim ritmom in uravnavata našo lakoto tako, da ne pojemo premalo ali preveč. To pa se zelo hitro spremeni, če ne spimo dovolj.

Pomanjkanje spanca namreč zniža raven leptina in zviša raven grelina v krvi, kar pomeni večjo lakoto in željo po energijsko bogati hrani. Ko ne spimo dovolj, smo torej lačni bolj kot ponavadi, naši možgani nas še dodatno silijo v slabe prehranske izbire, poleg tega pa smo zaradi premalo spanca še bolj nepremišljeni kot navadno, kar še poveča možnost slabe prehranske izbire. Takšne okoliščine predstavljajo popolno katastrofo, v kateri se je izjemno težko držati dobrih prehranskih izbir in skoraj nemogoče “pojesti manj kot porabimo”. Če se ob vsem tem spomnimo še, da pomanjkanje spanca onesposobi normalno in zdravo delovanje presnove, postane takoj kristalno jasno, kako zelo pomemben je kvaliteten spanec, če so naši cilji vezani na izgubo odvečne maščobe.

Eden od največjih umov človeštva, Albert Einstein, je rad spal tudi do 10 ur na dan in je sovražil obdobja, ko si ni mogel privoščiti veliko spanca. Če je bilo veliko spanja dobro zanj, bo dobro tudi za vse nas. In naj vam ne bo žal niti sekunde, ki jo preživite v postelji. Če bi ljudje spali dovolj, najverjetneje ne bi bili le zdravi, ampak bi prihranili tudi denar in se izognili marsikateri nesreči.

Spanje je zdravje! 

Iwona Ewa Kosi, dr.med

specialistka nevrologije

 

Za njen kontakt pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Preberite še več člankov - Zdravje

Okrepimo pljuča, vranico, ledvice in želodec

Pljuča, želodec, ledvice in vranica so organi, ki jih je v tem času, ko so na pohodu virusi, tudi korona, treba okrepiti. Vsi so namreč odgovorni za imunski sistem in najbolj dovzetni za napad...

Sveta Hildegarda: Poprova meta

Poprova meta je že stoletja znana kot začimba in zdravilo. Poprovko so gojili že Egipčani in Grki, zaradi ostrega vonja pa so jo uporabljali kot dražilno sredstvo in krepčilo za živce. Pripravki iz...

Materina dušica, naravno razkužilo

Ko iščemo razkužilo za usta, grlo in prebavila, pogosto pozabimo na materino dušico, vsestransko trajnico, ki cvete od maja do oktobra. Babja duša, babja dušica, divji timijan, materičina dušica,...

Kako odpraviti celulit?

Nadležno nadlogo, ki jo v glavnem povzročajo hormonske spremembe, lahko odpravimo, če bomo dosledni in vztrajni. Tako naše zadnjice in nog ne bo več 'krasila' pomarančna koža. Če ga ne moremo...

Celulit je možno odpraviti

Teden ali dva pred začetkom dopusta se še bolj kot običajno pogledamo v ogledalo in ga zagledamo. Celulit. Trdovratna nadloga, ki se je pa lahko rešimo s časom in veliko mero vztrajnosti. Čeprav ga...

Tveganja za srčno - žilna obolenja

V Sloveniji vsako uro ena oseba doživi srčni infarkt ali možgansko kap. Ali bomo med njimi, se ne da napovedati, lahko pa preverimo stanje našega ožilja. Najbolj celovito sliko našega ožilja dobimo...

Viagra preprečuje raka na črevesju in danki?

Vsak dvaindvajseti moški razvije raka debelega črevesa in danke. Je mogoče, da bi zdravilo viagra (sildenafil), ki ga moški jemljejo, da bi si povečali spolno moč oziroma se znebili spolne...

Vodnik po kraniosakralni terapiji

Kraniosakralna terapija blaži bolečine, nelagodje in številne druge zdravstvene težave: strah, depresijo, fibromialgijo, glabovole, bolečine v vratu, bolečine v križu in celo kolike pri dojenčkih....

Smreka za čiščenje krvi

Smreka ni le ponos slovenskih gozdov, ampak drevo, ki ima številne zdravilne učinkovine. Uporabna je tako v domači lekarni kot tudi v kuhinji. Vitamin C, smola, terpentin, eterično olje, čreslovine,...

Vodnik po EFT

EFT ( Emotional Freedom Technique ) je tehnika čustvene svobode, natančneje, osvobaja nas negativnih čustev. S tapkanjem po energijskih meridianih lahko sami zmanjšamo napetost, obvladujemo tesnobo,...

Escherichia coli kriva za infekcijo mokril?

Primarna naloga mokril je, da iz telesa odpravijo odpadne snovi, uravnavajo elektrolite in ohranjajo ravnotežje vode v telesu. Urin potuje skozi sečnico do mehurja, kjer se zbira. Z uriniranjem...

Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?

»Spanje ni razkošje, ampak osnovna človeška potreba. Spanje ni nič manj pomembno od dihanja, vode in hrane,« trdi Iwona Ewa Kosi, dr.med, specialistka nevrologije . Zakaj je spanje pomembno in kako...

Veganski ražnjiči

Če imate doma svoj vrt, v njem pa vsaj polovico spodaj naštetih sestavin, si lahko pripravite hitro in lahkotno kosilo ter uživate v čarih biološko pridelane hrane. Potrebujemo: češnjeve paradižnike...

Trpotec pri pikih žuželk, ranah, ledvičnih kamnih in še kaj

Veliki trpotec nabirajmo, če imamo težave s hemoroidi, belim tokom, drisko, utrujene noge, gnojne rane ali take, ki se počasi celijo, odrgnine, podkožna vnetja, čir na želodcu in dvanajsterniku,...

Pot iz pogorišča izgorelosti

Ste utrujeni, še preden vstanete iz postelje? Se nikakor ne morete dovolj naspati? Čutite občasno razbijanje srca? Ga ne morete umiriti? Se redite, tudi ko ste na strogi dieti? Ko se odločite, da...

Zakaj organski make up?

Ličila uporablja večina žensk po svetu. Prav toliko, kolikor so mamljiva, so tudi škodljiva. Raziskave so pokazale, da nekatere vrste ličil povzročajo raka in Alzheimerja. Na srečo poznamo...

Ste že nabirali navadne ivanjščice?

Ivanjščica, ki sedaj krasti travnike, rečemo ji tudi bela kresnica, belica, marjeta, marjetica, navadni hlabček, ljubičica, je polna vitamina C in A. Cvet in zel lahko nabiramo od maja do septembra,...

Porazimo staranje: 'Pomlajevanje' žil

Težke kovine so med hujšimi zastrupljevalci. V telesu se kopičijo. Odstranimo jih s kelacijo, z učinkovito medicinsko metodo; ta nam hkrati zmanjša obloge na žilah in ne tako redko prepreči...