Zlasti poleti oziroma ko je bolj vroče, naj bi popili več vode, da bi telo ostalo hidrirano. Toda tudi preveč vode škodi. Zastrupitev z vodo je močno zmanjšana količina natrija v krvni plazmi, ki je posledica prevelikih količin popite vode, če natrij ob tem ni nadomeščen. Na to moramo biti še zlasti pozorni v poletnih mesecih. Običajne vrednosti natrija v plazmi so od 135 do145 mmol/L. Hiponatriemija je na splošno opredeljena kot raven natrija v plazmi, ki je nižja od 135 mmol/L, huda hiponatriemija pa raven pod 120 mmol/L.
Možni vzroki za tako stanje:
Pojav je pogost pri bolnikih z duševnimi motnjami, čeprav lahko vpliva tudi na ljudi, ki so sicer zdravi, in sicer zaradi:
- Kompulzivnega pitja vode, ki je znano kot psihogenična polidipsija. To je najpogosteje povezano z duševnimi boleznimi ali duševnimi motnjami.
- Prevelikih količin najrazličnejših vrst pijač in povečanega izločanja antidiuretičnega hormona, zaradi česar ledvice zadržujejo vodo.
- Akutne odpovedi ledvic, ledvične okvare, sladkorne bolezni tipa 2 ali gastroenteritisa (vnetje oblog črevesja, ki jih povzroča virus, bakterije ali paraziti). V teh primerih se hiponatremija običajno zdravi z izpiranjem želodca.
- V nekaterih primerih zlorabe otrok, kar vodi do poškodbe možganov, ki je lahko smrtna.
Znaki zastrupitve
Čeprav blaga ali zmerna hiponatremija večinoma ne povzroča opaznih simptomov, je zastrupitev z vodo druga zgodba. Najpogostejši simptomi zastrupitve z vodo lahko vključujejo:
- glavobole, zmedenost, dezorientacijo,
- slabost in bruhanje,
- psihozo, bledenje, neprimerno vedenje, blodnje in halucinacije,
- mišično slabost, krče, bolečine in utrujenost,
- težko dihanje,
- pogosto opravljanje male potrebe,
- nihanje krvnega tlaka in motnje srčnega ritma,
- hudo dremavost, epileptične napade, zastoje dihanja, možgansko hernijo in komo.
Nevarnosti zastrupitve
- Ledvice postanejo zelo obremenjene zaradi prevelike količine vode, ker so odgovorne za uravnavanje ravni tekočine. Ko v kratkem času popijemo preveč vode, se ledvice borijo za uravnavanje elektrolitov v krvi, kar povzroči, da telo postane "vodotesno".
- Nevrološka okvara zaradi vode v možganskih celicah je odziv na padec zunajcelične osmolalnosti. Hiponatriemija povzroča otečenost celic, oteklina v možganih pa povečuje intrakranialni tlak (ICP) in možganski edem. Za razliko od večine drugih celic v telesu imajo možganske celice zelo malo prostora, če nabreknejo in se razširijo znotraj lobanje, zato je lahko vsako otekanje zelo nevarno. Otekle možganske celice lahko povzročijo okvaro osrednjega živčnega sistema, kar povzroči epileptične napade, poškodbe možganov, komo ali smrt.
- Poškodbe srčnih zaklopk, vključno s hipertrofijo levega prekata.
- Povečanje tekočin v želodcu in v trebušnih organih.
- Zvišanje ravni kortizola v krvi zaradi stresa.
- Zelo nizke vsebnosti natrija v telesu, saj prevelike količine vode natrij odplaknejo.
Koliko vode je preveč?
Če imamo zdrave ledvice, bi morale te vsako uro izločiti približno 800 mililitrov urina. To pomeni, da lahko vsako uro spijemo nekje od 3 do 4 kozarce vode. Vse, kar je več od tega, bo porušilo ravnovesje elektrolitov in povzročilo simptome hiponatriemije. Do zastrupitve pride, če se iz ledvic ne izloči toliko vode, kot je vnesemo.
Koliko vode naj spijem?
Ni enotnega priporočila glede količin vode, ki naj jo spijemo, in bi veljalo za slehernega posameznika. Količina popite vode je odvisna tudi od tega, kaj čez dan jemo. Srčni bolniki imajo stroga navodila glede količin popite vode, zdravi pa naj bi spili toliko vode, kot tehta polovica njihove telesne teže, ki jo delimo z deset. 70 kilogramski človek naj bi spil nekje do tri litre in pol vode, seveda pa je tudi to odvisno od vsakega posameznika. Pomembno je, da poslušamo telo. Če ga ne znamo, spremljajmo barvo urina. Če je urin temno rumen, pomeni, da pijemo premalo, če je svetel in že skoraj prozoren, pa verjetno preveč. Upoštevajmo tudi letni čas. Poleti pijmo več, še zlasti, če se več gibamo in potimo ter če smo veliko na soncu.
