L- karnitin povečuje raven maščobe acil-karnitina, ki se sicer, razen pri starejših, poveča kot odgovor na nižje temperature.
S staranjem je naša sposobnost, da se ogrejemo, ko temperature padejo, ogrožena. To pomeni, da tvegamo, da pride do hipertermije. Hipertermija ali pireksija je stanje, pri katerem se telesna temperatura zviša nad normalno (moški 36,7 ± 0,4 °C, ženske 36,9 ± 0,4 °C). Nastane, ko telo tvori ali absorbira več toplote, kot je lahko odda.
Nedavna študija je proučevala starajoče miši in ugotavljala, kaj bi bilo mogoče storiti, da tveganje zmanjšamo. Pod vodstvom avtorja študije, biokemika Claudia Villanueva, so proučevali maščobe. Če zaužijemo preveč hrane, se v telesu kopiči bela maščoba, s čimer se povečuje tveganje za presnovne bolezni. Rjave maščobne celice pa se, ko se temperature znižajo, aktivirajo in telesu zagotavljajo toploto. A žal imamo odrasli bolj malo rjavih maščob. Veliko pa jih imajo novorojenčki in živali, ki se morajo soočiti z mrazom (na primer miši).
V študiji so tako proučevali, kako se spreminjajo ravni acil-karnitina v krvi. Študija je pokazala, da se ta (gre za maščobo, podobno vosku), hitro poveča, in sicer kot odgovor na nižje temperature. Starejše miši pa so imele manj acil-karnitina. In prav to je možen razlog, da imajo manj nadzora nad telesno temperaturo. »Presenetljivo je bilo videti acil-karnitine v krvnem obtoku. Potem ko so jih celice ustvarile, so jih tudi takoj uporabile,« je povedala sodelujoča v raziskavi, Judith Simcox, dr. med.
Nadalje so raziskovalci dali starejšim mišim en odmerek prehranskega dodatka L-karnitina, za katerega je znano, da zvišuje ravni acil-karnitinov. Povišanje ravni acil-karnitina v krvnem obtoku je mišim omogočilo, da so se lažje prilagodile mrazu.
Dejstvo, da imajo ljudje precej manj rjave maščobe kot miši, je pomemben podatek. V zadnjem času je bilo kar nekaj raziskav o rjavi maščobi in o tem, kako bi se lahko ta uporabila v boju proti debelosti. Ker 'kuri' kalorije, bi morda lahko topila odvečno maščobo. »Ideja je povečati izkoriščanje goriva, da bi spodbudili energetsko zahteven proces prilagajanja na mraz. Če bomo našli način, kako telesu povedati, da porabi več energije, kot jo je absorbiralo, bi izgubljene kalorije lahko privedle do hujšanja,« dodaja Villanueva.
Povzeto po https://www.medicalnewstoday.com