Raziskave o izgubi spomina na splošno potrjujejo, da kulturna pričakovanja še kako vplivajo na spomin in zmogljivost.
Pri 80. na vrh sveta
Naslednji primeri potrjujejo, kaj človek zmore, če se požvižga na predsodke glede starosti in nenapisanih zapovedi, kaj smeš in česa ne smeš v poznih letih početi. Japonski plezalec Yuichiro Miura je pri osemdesetih priplezal na vrh Everesta, modna oblikovalka Gloria Vanderbilt je pri petinosemdesetih objavila strasten erotičen roman. Nekdanji predsednik George H. W. Bush je svoj devetdeseti rojstni dan proslavil s skokom iz letala.
To v knjigi »Lepota let – manifest proti starizmu« niza pisateljica Ashton Applewhite. Ruši predsodke in mite o starosti in staranju. Knjiga je blagodejna za vsakogar, ki hoče doživeti lepo starost brez nepotrebnih (samo)omejitev. In za vsakogar, ki hoče ostati ustvarjalen do zadnjega diha.
Staramo se različno
Kronološka starost je čedalje bolj nezanesljivo merilo skoraj vsega o človeku. Kako »bi moral« star človek zgledati ali kaj bi moral poslušati ali misliti? Seveda ima staranje nekatere značilnosti, kot so pozabljivost, težave z mehurjem, zmanjšano spolnost, upokojitev, vnuke in sive lase. Če dovolj dolgo živimo, so nekatere neogibne. Toda katere, kdaj in kako se odzivamo nanje, lahko izbiramo sami.
Starost je resnična, a ni dokončna in določena značilnost, kot so barva oči, barva kože ali spol. Švedski sociolog Lars Tornstam, ki tri desetletja proučuje staranje, pri starejših, ki niso prenehali družbeno in psihično zoreti, opaža gerotranscendenco. Njen prvi znak opisuje kot »občutek«, da si otrok, mlad človek, odrasel, srednjih let in star – vse hkrati! Pomislite – kakšno obilje! Če naših spominov ne ugrabi demenca, so nam vsi ti jazi dostopni vse do konca življenja.
Veselimo se starosti
Katera skupina je srečnejša: kopica petintridesetletnikov ali kopica petinosemdesetletnikov?
Petintridesetletikov, kajne?
Tako odgovorita obe skupini. Toda prosite obe skupini, naj ocenita svoje počutje, in zmagali bodo starejši – tako je dokazano v študiji za študijo. Od Avstralije do Zimbabveja. Izsledki študije, ki so jo izpeljali na dveh milijonih ljudi osemdesetih narodnosti, kažejo izjemno dosleden vzorec: naj so bili bogati ali revni, samski ali poročeni, plodni ali brez otrok, so bili ljudje najbolj nesrečni v srednjih letih in najsrečnejši v otroštvu in na koncu življenja.
Zato ni razloga, da bi se bali starosti, ampak se je veselimo.
»Ljudje v osemdesetih in devetdesetih priznavajo, da je življenje težko in postaja težje, vendar se tudi zelo zavedajo stvari, zaradi katerih je vredno,« pravi Applewhitova. Bolj cenimo, kar imamo. Povečini se pomirimo s svojo preteklostjo in uživamo v sedanjosti, kot nismo nikoli poprej.
Ana Lovšin