Stroka dokazala: Intervalno stradanje deluje

Tako je napisal akad. prof dr. Marjan Kordiš, dr. med. v reviji ISIS januarja 2020 in tako potrdil strokovno podporo prekinitvenemu postenju. Ugotovitve je povzel in priredil iz revije Österreichische Ärtzezeitung št. 18, 25. september 2019.

Zapisal je takole: »Profesor Frank Medeo (Univerza v Gradcu) in profesor Thomas Pieber in docent Harald Sourij (Medicinska univerza Gradec) so raziskali, kako intervalno stradanje vpliva na zdravje. Pri raziskavi Interfast so 60 zdravih ljudi razdelili v dve skupini. Ena skupina je štiri tedne izmenično en dan stradala, naslednji dan pa je jedla neomejeno. Druga skupina pa je vseskozi jedla tako kot prej. Vrh tega je bila v raziskavo vključena še enaka skupina, ki je šest mesecev prej začela z intervalnim stradanjem. Strogo spoštovanje dnevov stradanja so raziskovalci preverjali z zveznim merjenjem glukoze. Rezultat: že v prvih štirih tednih so udeleženci raziskave shujšali povprečno za 3,5 kilogramov. Hkrati se je povečala raven ketonskih teles (ki kot stranski produkt nastajajo pri izgorevanju maščob) in ki domnevno ščitijo pred stradanjem. Vrh tega se je zmanjšala raven specifičnih aminokislin, holesterola, sistoličnega arterijskega tlaka, trebušnega maščevja in vnetnih parametrov. V raziskavi Interfast 2, ki se bo začela jeseni, bodo preučili vpliv intervalnega stradanja na sladkorno bolezen tipa 2, pri katerem je nujno zdravljenje z inzulinom.«

Kaj se zgodi s telesom in možgani, ko se tako postimo?

kri

  • zmanjša inzulin, IGF – 1 in leptin
  • poveča ketone, adiponektin in grelin

jetra

  • poveča občutljivost na inzulin, tvorbo ketonskih teles
  • znižuje ravni IGF – 1

črevesje

  • zmanjšuje porabo energije
  • zmanjšuje vnetja
  • zmanjša razmnoževanje celic

možgani

  • izboljša kognitivno funkcijo
  • poveča nevrotrofične faktorje
  • poveča odpornost na stres
  • zmanjša vnetje

srce

  • zmanjša srčni utrip v mirovanju
  • zmanjša krvni tlak
  • poveča odpornost na stres

maščobne celice

  • lipoliza
  • zmanjšan leptin
  • povečan adiponektin
  • zmanjšano vnetje

mišice

  • povečana občutljivost na inzulin
  • povečana učinkovitost
  • zmanjšano vnetje

Ne gre za nič novega in prav nič težko ni. Je le aktivnost, pri kateri se prostovoljno vzdržimo hrane in pijače za neko točno določeno in ponavljajoče se obdobje. Tega izberemo sami. Ni res, da se moramo postiti najmanj tri tedne, da bi očistili telo in da bi temu lahko rekli post. Ali da moramo piti samo vodo. Seveda tudi to lahko počnemo kdaj kasneje, ko bomo v postenju bolj izkušeni in bolj vzdržljivi, a zakaj bi začeli z velikimi koraki, če je laže z majhnimi.

Postimo se lahko od nekaj ur do nekaj tednov; najvztrajnejši zdržijo tri, štiri tedne. In menda sploh ni tako težko. Še manj kot na začetku, trdijo. Nekateri se po večdnevnem postu počutijo 'bolje kot kdajkoli', in ga ponavljajo večkrat letno. Nekateri so z njim odpravili bolezni, drugi ublažili. Tretji so se rešili slabih razvad. Številni so se postili zato, da bi se razbremenili vsakodnevnega stresa. Skoraj vsi pa izgubijo kakšen kilogram, saj se med postenjem vedno spremeni presnova.

Postenje je v popolnem nasprotju s hranjenjem po želji (ad libitum, v nadaljevanju ad lib), zaradi katerega so v sodobni družbi umetno nastali trije dnevni obroki ali več; prav ti pa, v kombinaciji z vse bolj sedečim življenjskim slogom, povečujejo tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Postenja tudi ne smemo zamenjevati s stradanjem, kjer gre za kronično pomanjkanje hrane, še zlasti telesu prepotrebnih hranil, in ki lahko, ker ni nadzorovano, povzroči odpoved organov in celo smrt.

Danes znanost dokazuje, da je človek bolj prilagojen za občasno pomanjkanje kot za preobilno in stalno hranjenje. Dnevni post pomeni, da vsak dan uživamo hrano v »oknu« petih do osmih ur, potem pa šestnajst ali več ur ne uživamo ničesar več. Tako ima telo najboljše pogoje, da zaužito hrano dobro prebavi, vsrka hranila in izloči odpadne snovi.

Obenem pa dvanajst- do štirinajsturno postenje aktivira mehanizem avtofagije, ki omogoča intenzivno razgradnjo ali reciklažo odpadnih snovi, poškodovanih delov celic in odvečnih beljakovin ter ustvarjanje novih, zdravih celic iz teh materialov. Za odkritje tega mehanizma, v povezavi s postom, je japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Kako začeti, na kakšne načine in katerim boleznim se lahko izognemo ali jih omejimo si preberite v tej knjigi.

 

Barbara Černe - Corelli

 

Preberite še več člankov - Zdravje

Kaj pojesti preden gremo spat?

Hrana vpliva na kakovost spanja, kakovostno spanje pa na zdravje. Za večerjo priporočamo lahke prigrizke, ki jih lahko brez slabe vesti pojemo eno do dve uri pred spanjem. Hrana, pijača in razvade...

Marmelade in želeji z zelišči

Poznamo več kot sto zelišč in začimb, ki jih lahko uživamo in uporabljamo za zdravljenje. V različnih pripravkih nam pomagajo zmanjšati vnetja, okrepiti srce in imunski sistem, preprečiti ali...

Vrtni šetraj za lajšanje kašlja in še kaj

Julija, avgusta in septembra bomo lahko začeli nabirati šetraj. Pomaga pri driski, želodčnih in črevesnih krčih, pri sladkorni bolezni in bruhanju, pospešuje prebavo in potenje, odpravlja čreesne...

Boraga pomiri srčni utrip

Boreč, buraža, poraga, zdravilna boraga. Vse to so imena za navadno borago, enoletnico, ki bo junija začela cveteti. Rastlina, ki jo pri nas gojijo, se je iz vrta preselila tudi v divjino, k nam pa...

Nad stres in tesnobo v bolnišnici

Veliko ljudem bolnišnica izzove stres in tesnobo. Nekateri o tem spregovorijo odprto, drugi to tiščijo zase. Po raziskavah se večina bolnikov počuti zelo tesnobno, ko prestopijo prag te ustanove. To...

Gotu kola za krčne žile, hemoroide in lajšanje tesnobe

Gotu kola je zdravilna rastlina iz družine kobulnic, ki uspeva v vlažnih tropskih predelih Indije in Šri Lanke. Tam je gotu kola priljubljena hrana slonov, zato so jo domačini hitro povezali z...

Kava in arterije

Obstajajo smernice za uživanje hrane, kaj pa za pijače? Nekatere pijače predstavljajo veliko tveganje za zdravje, še zlasti, če jih pijemo preveč. Mleka in piva naj ne bi pili. Pitje mleka po...

Zime še ni konec ...

Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem...

Oljni pripravek proti klopom

Kmalu se bo začela 'sezona klopov'. Pred njimi se lahko zaščitimo tako, da si pripravimo olje iz citronke. Citronko lahko gojimo doma na vrtu. Posadimo jo v lahka, dobro odcedna tla na sončnem...

Žvrkljanje olja za razstrupljanje in samozdravljenje

Žvrkljanje olja je preprosta, neškodljiva in poceni, a zagotovo ena od najmočnejših oblik zdravljenja. Najbolj očiten rezultat so bolj zdravi zobje in usta. Zobje postanejo bolj beli, dlesni bolj...

9 zdravil za zamaščena jetra (I)

Za jetrne celice je značilno, da absorbirajo maščobe. Zdrave celice naj bi imele le od pet do deset odstotkov maščobe, vse kar je viška, pa vodi do bolezni jeter. Zdrava jetra se sicer lahko...

Slaba hrana, slabi zobje, kronične bolezni

Že dolgo je znano, da so imela primitivna ljudstva odlične zobe. Vemo tudi, da so zobje dragocen pokazatelj splošnega fizičnega zdravja: odlični zobje pomenijo odlično zdravstveno stanje. Na žalost...

Rožmarin, ginko in glasba zoper Alzheimerja

Alzheimerjeva bolezen si za tarčo najprej vzame človekov spomin, nato pa metodično ostale dele možganov, ki so odgovorni za vedenjske in druge nevrološke funkcije. To bolezen, zaradi katere...

Olive proti visokemu krvnemu tlaku

Navadna oljka (Olea europaea) je znana po tem, da koristi vsem, ki imajo visok krvni tlak. A to še ni vse! Pospešuje presnovo, pomaga pri vnetju želodčne in črevesne sluznice ter tankega črevesa,...

Svetla luč za moški libido

Raven testosterona je običajno najvišja zjutraj, nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi pa vpliva na njegovo znižanje. Italijanska študija je pokazala, da lahko svetlobna terapija, ki se...

Celulit lahko odpravimo

Celulit. Ena od najbolj pogosto iskanih besed v Googlu. Devetdeset odstotkov žensk ga ima, ne glede na to ali trenirajo ali ne, ne glede na to ali so vitke ali močnejše. Na celulit ima velik vpliv...

Stroka dokazala: Intervalno stradanje deluje

Tako je napisal akad. prof dr. Marjan Kordiš, dr. med. v reviji ISIS januarja 2020 in tako potrdil strokovno podporo prekinitvenemu postenju. Ugotovitve je povzel in priredil iz revije...

Virusi bodo zbežali, če ...

... bomo okrepili imunski sistem. To naredimo tako, da...... uživamo dodatne vitamine in minerale Če naša hrana ni bogata z mikrohranili, to pa je najpogosteje v zimskih mesecih (ko ni na voljo...