»Ne le da pomaga pri spanju, ampak nadzoruje tudi naše staranje, pomaga ohranjati zdravje in dviguje kakovost življenja,« o hormonu ‘teme’, melatoninu, pišejo v reviji EuroHealth. Melatonin kot močan antioksidant nadzoruje biološko uro in dirigira vsem ostalim pomembnim hormonom.

Melatonin je hormon, ki ga izloča pinealna žleza oziroma epifiza. To je žleza, velika kot zrno graha, ki se nahaja v možganih. Melatonin izloča ponoči, in sicer kot odziv na temo, zato ga imenujemo tudi ‘hormon teme’. Njegove vrednosti v drugi polovici noči padejo. Melatonina se največ izloči v puberteti, s starostjo pa njegova raven v telesu pada. Večina ljudi ga ima po 50. letu le še desetino.

Melatonin igra v našem telesu pomembno vlogo, saj:

  • nadzoruje biološko uro in izločanje drugih pomembnih hormonov, ki so povezani s staranjem
  • podaljšuje spanje
  • regulira notranjo uro in preprečuje nespečnost
  • krepi imunski sistem
  • je močan antioksidant
  • blaži simptome Alzheimerjeve bolezni
  • pomaga sklepom (pri artritisu)
  • vpliva na reprodukcijo srčno-žilnega sistema
  • izboljšuje splošno zdravje
  • upočasnjuje rast rakavih celic (zlasti v prsih in na prostati)
  • ščiti celice, zlasti možganske

pomaga pri …

nespečnosti: to je pri motnjah spanja, hudi utrujenosti in upadu intelektualne zmogljivosti in učinkovitosti. Zdravnik Patrick Quilin, podpredsednik za prehrano ameriških centrov pri zdravljenju raka, trdi: »Ljudje, ki spijo manj kot šest ur na noč, so slabšega zdravja in imajo 70 odstotkov višjo stopnjo umrljivosti.«

sezonski čustveni motnji: motnjo povzroča okvara cirkadiani telesnega ritma.

imunskemu sistemu: melatonin blaži učinke stresa in krepi imunski sistem. Številne študije kažejo, da lahko dodatni melatonin obnovi delovanje priželjca in poveča proizvodnjo T-celic, ki so pomembne za našo naravno obrambo, tudi za zaščito pred rakom.

dolgoživosti: melatonin kot močan antioksidant podaljšuje dolgoživost. V teh primerih zadošča miligram melatonina dnevno.

raku: v kombinaciji s tradicionalnimi oblikami zdravljenja je lahko v veliko pomoč po obsevanju, in sicer kot podpora imunskemu sistemu. Številne študije so še v teku.

in pri:

  • hipertenziji,
  • visokem holesterolu,
  • različnih vrstah raka,
  • avtizmu,
  • epilepsiji,
  • migrenah,
  • Alzheimerjevi bolezni.

V Sloveniji ga v lekarni dobimo na bel recept, čez mejo, na primer v Italiji, pa za nekaj evrov tudi brez recepta.

Melatonin vzamemo pred spanjem. Kljub temu, da obstaja minimalna nevarnost, da vzamemo prevelik odmerek, je vseeno določena priporočena količina. Priporočena količina je pri mlajših do miligram dnevno, pri tistih, ki težko zaspijo, pa do tri miligrame. Osebe z motnjami spanja in bolni lahko po dogovoru z zdravnikom užijejo od 3 do 6 miligramov dnevno.