Študije kažejo, da vadba zavira nevrodegenerativne bolezni in celo spodbuja nevrogenezo –ustvarjanje novih možganskih celic.
Različna dodatna hranila še dodatno podprejo zavedanje in spomin in nas ščitijo pred upadom kognitivnih sposobnosti. Koristi vadbe so še zmanjšanje srčnožilnih obolenj, krepitev kosti in mišic ter nadzor telesne teže. Čeprav večina oblik vadbe izboljša zaznavanje, so nekatere oblike vadbe vendarle boljše od drugih. Najnovejše študije kažejo, da imata vadba z uporom ali trening z utežmi, večje koristi na kognitivne funkcije kot aerobna vadba. Vaje za moč (z utežmi, dodatki, lastno težo) zavirajo razvoj sarkopenije (progresivno upadanje količine mišičnega tkiva in njegove učinkovitosti) , zavirajo upad kognitivnih sposobnosti in razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Študija klinike Mayo je pokazala, da redna vadba z lastno ali dodatno težo oziroma vaje za mišično moč v srednjih letih ali pozneje zmanjšajo tveganje za blagi kognitivni upad.
Zakaj so vaje koristne?
- povečujejo pretok krvi v možganih, izboljšujejo prenos kisika in hranil do kritičnih možganskih celic.
- spodbujajo angiogenezo (nastanek novih krvnih žil iz že obstoječih) in nevrogenezo (nastajanje novih nevronov iz matičnih celic) v hipokampusu. Angiogeneza je pomembna za nevrogenezo, ker izboljšan dotok krvi pospešuje rast novih nevronov in podpira živčne strukture.
- povečajo tvorbo ključnih nevrotransmiterjev, kot so serotonin, acetilholin in gama-aminomaslena kislina (GABA). Serotonin uravnava razpoloženje in spanje; acetilholin igra pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, spominu in učenju; GABA pa je glavni inhibitorni nevrotransmiter v možganih.
- povečuje tvorbo koristnih možganskih beljakovin, imenovanih nevrotrofini (družina proteinov, ki regulirajo preživetje nevronov). Večja fizična aktivnost lahko poveča tvorbo določenega nevrotrofina, ki ga povezujemo z izboljšano kognitivno funkcijo in plastičnostjo možganov.