V zadnjih štirih desetletjih, torej od leta 1980, se je v Sloveniji število ljudi z boleznimi, ki so povezane s starostjo (nealkoholna zamaščenost jeter, sladkorna bolezen, srčnožilna obolenja, rak in demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen), povečalo za trikrat.
Nealkoholna zamaščenost jeter (povečana ali zamaščena jetra) se pojavlja že pri mladih, česar prej zdravniki niso poznali. Pri 40 odstotkih Slovencev je vzrok smrti srčnožilno obolenje, spodnja starostna meja infarktov in kapi se drastično zmanjšuje. Rak je usoden za tretjino Slovencev. Demenca prizadene deset odstotkov ljudi, starih nad 65 let, pri 85 letih pa je dementen že vsak tretji starostnik. »Število bolnikov s sladkorno boleznijo in demenco se vsakih dvajset let podvoji. Življenje se spreminja v pot v demenco. Najvišji starostni dosežek je demenca,« pravi dr. Ostan.
Zastrupljenost s sladkorjem
Skupna srž vsem tem boleznim je povečanje prostih radikalov v telesu. Po izsledkih neodvisnih raziskovalcev temu botruje sladkor. To je tisto, kar se je v zadnjih štirih desetletjih drastično spremenilo. Sladkor nas spremlja skoraj pri vsakem grižljaju.
Danes znanstveniki govorijo o tako imenovani glikotoksimiji, to je zastrupljenosti organizma zaradi sladkorja. A teh informacij ni bilo vedno na voljo. Robert Lustig v knjigi »Mastna laž: grenka resnica o sladkorju« piše, da so nas glede sladkorja dolgo zavajali. Harvardski strokovnjaki so pred desetletji s svojimi podpisi zagotavljali, da sladkor ni škodljiv in da telesu ne povzroča večjih težav, denimo raka, za sodobne bolezni pa so obtožili maščobe. Od tedaj pazimo na maščobe, sladkor pa uživamo čez vso mero. Kam je pripeljala ta zgodba, je vsem znano.
Sladkor telo zelo hitro predela, saj je zelo »gorljiv«. Čeprav je izjemno pomembno živilo, je pravzaprav eliksir življenja, saj gre takoj v kri in je celicam hitro dostopen. Vendar pa je težava prav njegova hitra gorljivost. Je zelo reaktiven, kot kerozin. »In zdaj si predstavljajmo, da gremo s kantico kerozina po hiši, kjer imamo odprta ognjišča: hitro bo nastal požar in na koncu nam bo hiša pogorela. Tako se dogaja tudi v naših celicah. Vsaka naša celica je kurišče, kjer se stalno dogaja oksidacija. Ker je sladkor kot kerozin, tudi nam nazadnje zgori hiša ali del nje; tam, kjer se dogaja gorenje zaradi sladkorja, tam se zgodi bolezen, denimo rak, sladkorna bolezen, demenca ali kaj drugega,« našteva dr. Ostan.
Glicirane beljakovine
A problem sladkorja je še hujši. Ko se beljakovine iz naših celic povežejo s sladkorjem, dobimo glicirane beljakovine oziroma posladkane beljakovine, kot jih v knjigi »Požgani možgani« opisuje avtor David Perlmutter. »V celici je 60 odstotkov trdnih snovi, in to so beljakovine. Normalno je, da zdrave beljakovine, ki so po svoji naravi tudi zelo reaktivne, proizvajajo tudi proste radikale, to je strupe. Ko pa pride še sladkor zraven, to postane problem,« razlaga dr. Ostan. Ko se beljakovine povežejo s sladkorjem, najprej postanejo nefunkcionalne. Denimo hemoglobin, ki se je povezal s sladkorjem, ne prenaša več kisika. Največji problem pa je, da glicirane beljakovine naredijo 50-krat več prostih radikalov oziroma strupov. To nas na koncu »skuri«. Raziskovalci so glicirane beljakovine odkrili pri vseh sodobnih oziroma starostnih boleznih. Sledi delovanja teh sladkorjev so med drugim v trebušni slinavki pri sladkorni bolezni, pri rakavih tvorbah, v stenah žil pri aterosklerozi.
»Glicirane beljakovine so osrednji problem uživanja sladkorjev in jih ne moremo povsem odpraviti. Mlečni sladkor je že v materinem mleku. Pri otroku, ki živi zdravo, je gliciranih pet odstotkov hemoglobina, to pomeni, da je pet odstotkov krvi strupene. Ta strup nato deluje iz leta v leto in na stara leta privede do tega, da pozabljaš ključe. Problem je, da pozabiš tudi, kjer je stanovanje od teh ključev. To pa je že demenca.«
O avtorju ...
Dr. Iztok Ostan že več kot dve desetletji raziskuje prehrano in razvija enostavne in učinkovite metode krepitve življenjske moči. O tem je napisal več knjig, med drugim »Beljakovine za življenje in smrt« in »Žive vode«. V zadnjem času poglobljeno raziskuje škodljive razvade, ki botrujejo sodobnim boleznim. Iz njegovega predavanja »Na sladki poti v demenco« povzemamo o škodljivosti sladkorja.