Čeprav se poleti veliko sončimo in plavamo v morju, nam vseeno lahko primanjkuje vitamina D.
Vitamin D prispeva k normalni ravni kalcija v krvi, ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju mišic ter imunskega sistema in ima vlogo pri delitvi celic. Da dobimo dovolj vitamina D3, moramo upoštevati nekaj osnovnih »pravil«.
- Človekov organizem za pravilno delovanje potrebuje vitamin D v obliki D3 – kolikalciferola.
- Za sintezo vitamina D3 na koži se moramo izpostaviti sončnim žarkom UVB. V Sloveniji nas ti žarki dosežejo le od 5. aprila do 5. septembra, in sicer od 12:30 do 13:20 po poletnem času. Najdlje v dnevu so žarki UVB prisotni 21. junija, na poletni solsticij, in sicer od 10:15 do 15:45 po poletnem času.
- Konkretne ure na naši lokaciji si lahko ogledamo na spletni strani goo.gl/voUby. Vpišemo datum, zemljepisno dolžino in širino ter časovno cono naše lokacije glede na GMT; dodamo še eno uro za poletni čas. Še posebej si pogledamo termine v juniju in juliju, da se izognemo sončenju v času, ko je sonce najmočnejše.
- Med sončenjem izpostavimo kar največ površine telesa soncu. Ko koža postane rožnata, odidemo v senco. Na opečeni, ožgani koži se vitamin D3 ne tvori.
- Po sončenju se 48 ur ne umivamo z milom, ampak samo z vodo. Če se umivamo z milom ali drugim sredstvom, ki kožo razmasti, se vitamin D3 ne more tvoriti.
- Kože ne mažemo s sončnimi kremami s SPF faktorjem. Da nas ne bo opeklo, pred sončenjem kožo namažemo z antioksidantom, to je limoninim sokom ali domačim jabolčnim kisom. Če nas opeče, se prav tako lahko mažemo z njima, lahko tudi z vitaminom C v prahu, ki ga raztopimo v vodi.
- Sončni žarki UVB samo sprožijo sintezo vitamina D3 na koži. Za njegovo sintezo telo potrebuje gradivo, tega pa dobi z uživanjem hrane, ki vsebuje veliko žvepla (kuhane kapusnice, denimo ohrovt in brokoli, česen, čebula). Dobi ga tudi s plavimi ribami, mesom in jajci eko pašnih živali. Česen in čebulo narežemo in ju pustimo od deset do petnajst minut stati; deset minut česen, najmanj petnajst minut čebulo, da se sulfiti pretvorijo v biorazpoložljivo obliko.
- Jeseni in pozimi oziroma poleti, če ne moremo veliko na sonce, jemo veliko plavih rib, to je sardin, skuš, divjega lososa (ne gojenega), in ne tunine, ker je onesnažena s težkimi kovinami.
- Če jemo vitamin D3 v dopolnilih, moramo zraven jemati K2 v obliki dopolnila ali ga dobiti s hrano. Najboljša so dopolnila vitamina D v kombinaciji z vitaminom K2, kalcijem in magnezijem. Vitamin K2 prispeva k normalnemu strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti. Vitamin K2 dobimo v jajčnem rumenjaku iz jajc pašnih živali in v rdečem mesu pašnih živali ter v temno listnati zeleni zelenjavi, kot je denimo špinača. Vsebujejo ga tudi nekateri fermentirani izdelki. Daleč najboljši vir vitamina K2 je japonsko živilo natto, »sir« iz fermentirane soje.
- Zaloge vitamina D3 v telesu hitro poidejo, zato moramo stalno skrbeti za to, da ga imamo v telesu dovolj. D3 iz prehranskih dopolnil poide v šestih tednih, D3, ki smo ga dobili »s sončenjem«, pa še veliko prej.