Največ, 7720 Slovencev je v letu 2015, za tedaj so podatki, umrlo zaradi bolezni srca in obtočil. Rak je bil vzrok smrti za 6000 ljudi. Ženske in moški niso umirali enako: pri ženskah so na prvem mestu smrti zaradi bolezni srca in ožilja, umrlo je 9220 žensk, med moškimi je največ žrtev, 6780, pobral rak.
Pri moških je vzrok smrti na prvem mestu rak, 339 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na drugem mestu so bolezni srca in obtočil, 311 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na tretjem mestu so zunanji vzroki smrti – prometne nesreče, samomor in podobno –, 87 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na četrtem mestu so bolezni dihal, 61 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na petem mestu so bolezni prebavnih organov, 46 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na šestem mestu so nedefinirana stanja, 24 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na sedmem mestu so duševne motnje, 21 umrlih na sto tisoč prebivalcev; ta vzrok smrti je pri moških visok, ker v to skupino spada tudi diagnoza kroničnega alkoholizma. Na osmem mestu so bolezni centralnega živčnega sistema,18 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Enako število umrlih pri moških, 18 umrlih na sto tisoč prebivalcev, je tudi zaradi endokrinih bolezni. Sledijo bolezni genitourinalnega sistema (12 umrlih na sto tisoč prebivalcev), infekcijske in parazitske bolezni (5 umrlih na sto tisoč prebivalcev), bolezni mišic in kosti (1,76 umrlih na sto tisoč prebivalcev) ter smrti zaradi prirojenih anomalij.
Ženske največ umirajo zaradi bolezni srca in obtočil, 461 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na drugem mestu je rak, 263 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na tretjem mestu so bolezni dihal, 64 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na četrtem mestu so zunanji vzroki bolezni – prometne nezgode, samomor in podobno –, 48 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na petem mestu so bolezni prebavnih organov, 37 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na šestem mestu so bolezni centralnega živčnega sistema, 22 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na sedmem mestu so endokrine bolezni, 19 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na osmem mestu so bolezni genitourinarnega sistema, 18 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na devetem mestu so nedefinirana stanja, 12 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Na desetem mestu so infekcijske in parazitske bolezni, 9 umrlih na sto tisoč prebivalcev. Sledijo smrti zaradi duševnih motenj, 5 umrlih na sto tisoč prebivalcev.
KATERIH ZDRAVIL NA RECEPT POJEMO NAJVEČ?
Leta 2015 je bila poraba zdravil 2 odstotka večja kot v letu 2014. Izdanih je bilo 17,5 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila. Stroški porabljenih zdravil pa so se od leta 2014 povečali za 3 odstotke in so znašali dobrih 446 milijonov evrov. Od leta 2004 do leta 2015 je število izdanih receptov poraslo za 21,5 odstotkov.
V letu 2015 je bilo največ, skoraj 4,6 milijona, receptov izdanih za zdravila za bolezni srca in ožilja (26,6 odstotkov vseh receptov), dobrih 3,2 milijona receptov za zdravila z delovanjem na živčevje (18,9 odstotkov vseh receptov) in več kot dva milijona za zdravila za bolezni prebavil in presnove (12,4 odstotka vseh receptov). Več kot milijon receptov je bilo izdanih tudi za zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema, za sistemsko zdravljenje infekcij in za antiparazitike, insekticide ter repelente.
