Ste že kdaj ob vinu ali likerju pojedli še malo pršuta in sira ter so vam čez kake pol ure otekle roke, se vam je »zamašil« nos in ste v obraz postali rdeči? Pri nekaterih se lahko pojavijo tudi srbeči izpuščaji, slabost, želodčni krči, driska. Čez nekaj časa lahko temu sledijo še glavobol, bruhanje in vrtoglavica, značilni bolezenski znaki za alergijo na hrano. Ti bolezenski znaki navadno sami od sebe izzvenijo v štiriindvajsetih urah. »Če se pojavijo enkrat ali dvakrat v življenju, hkrati pa so izključeni značilni znaki trenutne alergije na hrano, kot so oteklost ustne votline in jezika, oteženo dihanje in izguba zavesti, gre v večini primerov za intoleranco na histamin,« pravi dr. Gifingova.
Histamin je biološka snov, ki jo vsebuje veliko živil. V telesu, zlasti v črevesni sluznici, imamo encim diaminooksidazo, ki omogoča razgradnjo histamina. S hrano zaužiti histamin razpade ter se ne zadržuje v telesu in ne povzroča histaminskih učinkov. Nekateri ljudje pa imajo prenizko raven tega encima v črevesu in krvi, zato se v telesu zadržuje preveč histamina in posledica so bolezenski simptomi, ki so podobni pravi alergiji, to pa zato, ker se tudi pri alergijskih odzivih v telesu izloča histamin. Bolezen se imenuje histaminska intoleranca. Simptomi se največkrat pojavijo po zaužitju hrane, ki vsebuje velike količine histamina.
Dr. Gifingova pojasnjuje, da je količina histamina v nekem živilu odvisna od njegove svežosti in zrelosti. Veliko ga vsebujejo predelani mesni izdelki, siri, sirni namazi, konzervirane ribe, razne vrste salam, dimljeno meso, špinača, omake, kečap, pivo, črno in belo vino, šampanjec, kislo zelje, gobe, vložena zelenjava ... Vsebuje ga hrana z daljšim rokom uporabe in hrana, ki se že kvari. Ribe in sveže meso nimajo histamina, z njihovo predelavo, to je soljenjem, dimljenjem, praženjem, pa se histidin spreminja v histamin. Njegova količina se samodejno poveča tudi s pogostim pogrevanjem jedi ali z daljšo hrambo v hladilniku. Previdni moramo biti zlasti pri sočasnem uživanju alkoholnih pijač in hrane s histaminom, ker takrat deluje močneje, zato je tudi reakcija močnejša.
Dr. Gifingova svojim bolnikom zato svetuje, da uživajo čim bolj svežo hrano. Histamin se namreč ne izloči s kuhanjem, zamrzovanjem ali pripravo jedi v mikrovalovni pečici. Histamin, ki deluje v hrani, se deaktivira šele v tankem črevesu. Ali prenašamo histamin, lahko preverimo s testom intolerance.
Dr. Ana Gifing je beograjska zdravnica, strokovnjakinja s področja prehranjevanja in medicine proti staranju – antiaging medicine. Zdravstvene centre ima v več evropskih državah, tudi pri nas v Rogaški Slatini (Drgifingcenter.si). Je avtorica knjig »Krono prehrana za začetnike«, »Porcija zdravja« (Arashop.si) in »Krono kuharica« (Arashop.si). Iz njenega gradiva smo tokrat povzeli o histaminski intoleranci.