Stres je večplasten. Ne vpliva zgolj na posameznika, temveč tudi na njegove bližnje in družino, sodelavce in ne nazadnje na celotno družbo.
Stres nastopi, ko hipotalamus kot glavni nadzorni organ ob sporočilu, da smo v nevarnosti, spodbudi vegetativni živčni sistem za pripravo telesa na odziv »boj ali beg«. Obenem spodbudi tudi hipofizo, majceno žlezo pri dnu možganov, da v krvni obtok sprosti hormon ACTH. Ko ta doseže nadledvični žlezi, le-ti začneta s tvorbo in izločanjem adrenalina ter drugih hormonov, med katerimi je tudi kortizol. Adrenalin in kortizol imata velik vpliv na našo zmožnost in učinkovitost delovanja, saj v telesu ustvarita vrsto neverjetnih in bliskovitih sprememb. Iz knjige Stres v uniformi povzemamo opozorila, ki nam povedo, da smo v stresu:
- pospešen utrip srca s povišanim krvnim tlakom – omogoča večji pretok krvi v dele telesa, ki so najpomembnejši za boj: v skeletne mišice nog in rok, ki se napnejo, da lahko hitreje tečemo in da lahko močneje udarimo, ter v pljuča, da se poveča vzdržljivost;
- jetra – pretvarjajo glikogen v glukozo, kar zagotavlja dodatno energijo;
- dihanje – se pospeši, da zagotovi telesu dovolj oziroma čim več kisika, kar nam poveča moč; dihanje je hkrati plitvo in/ali z vmesnim zadrževanjem sape, da smo pripravljeni na »akcijo« in da spremljamo dogajanje v naši okolici za takojšnje odzivanje na spremembe;
- potenje – zaradi povečane napetosti, sicer pa se potimo zaradi dveh razlogov: prvi je ta, da naša koža postane spolzka, kar je oteževalna okoliščina za našega nasprotnika, saj nas težje prime; druga funkcija pa je hlajenje telesa ob daljši izpostavljenosti in trajanju odziva;
- razširjene zenice – omogočajo izostren in boljši vid (tudi v temi);
- napetost v skeletnih mišicah – napete mišice so pripravljene za hiter odziv, hkrati pa nam dajo moč in zagotavljajo lažje sprejemanje udarca/udarcev;
- tresenje – zaradi napetosti in hitrega dihanja;
- mokrila in spolni organi – pogosto siljenje na vodo in odvajanje vode, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pri moških se moda umaknejo v varno zavetje trebušne votline;
- kri – se istočasno preusmeri proč od notranjih organov, kože in prstov na nogah in rokah;
- prebavila ne funkcionirajo normalno – občutek slabosti, »nemiren želodec«, slaba prebava (driska ali zaprtje), bruhanje. V nevarnosti prebavni sistem nima pomembne vloge, je upočasnjen, prihranjena energija pa je usmerjena v tiste dele telesa, ki so potrebni za boj ali beg;
- težave s požiranjem zaradi suhih ust;
- vrtoglavica zaradi prehitrega dihanja;
- otrplost zaradi prehitrega dihanja;
- mrzle roke in noge – ker je kri prešla v glavne mišice;
- mravljinci in krči v mišicah dlani in stopal – so posledica prehitrega dihanja, s čimer se iz telesa odstrani preveč ogljikovega dioksida.
Telesne spremembe in pripravljenost telesa na dejanje oziroma na odziv »boj ali beg« so omogočile in omogočajo, da se lahko v hipu odzovemo in prilagodimo novim okoliščinam. To je pozitivna stran stresa, ki se je danes zaradi sodobnega stresnega življenja premalo zavedamo.