Največ Slovenk umre zaradi bolezni srca in ožilja (461 umrlih na sto tisoč prebivalcev), pri Slovencih pa rak (339 umrlih na sto tisoč prebivalcev). Še do nedavnega so bile številke obrnjene. To pomeni, da so Slovenci bolj umirali zaradi srčnožilnih bolezni. Za komentar smo povprašali strokovnjake iz Društva za zdravje srca in ožilja ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Franc Zalar iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je povedal, da je v svetu dolga leta veljalo, da so bolezni srca in ožilja »moške« bolezni. Vladalo je prepričanje, da so ženske hormonsko zaščitene pred temi boleznimi.
Ženske narava varuje le do menopavze
»V zadnjih nekaj desetletjih pa je medicinska stroka na podlagi dokazov spremenila svoje poglede. Danes je znano, da so ženske resnično bolj zaščitene pred boleznimi srca in ožilja kot moški, a to velja samo za rodno dobo. Po menopavzi pa naravna zaščita pade in ženske zbolevajo in umirajo za temi boleznimi hitreje kot moški. Razlika je še v tem, da v povprečju ženske zbolevajo nekoliko starejše kot moški, razlika je približno deset let, posledice bolezni pa so pri njih hujše in umrljivost je večja.«
Sicer pa v društvu zmanjšanje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja pripisujejo predvsem več desetletni uspešni preventivi v Sloveniji. A ve se, da se trendi razmeroma hitro obračajo. Denimo, najnovejši podatki za Slovenijo kažejo, da se povečuje delež mladih kadilk. Med glavnimi dejavniki za nastanek bolezni srca in ožilja so nezdrava hrana, premalo gibanja, preveč razvad, kot so kajenje, čezmerno pitje alkohola, čezmerna uporaba sodobnih elektronskih naprav in sedeč način življenja.
Moški umirajo prej kot ženske
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje razlagajo, da sodi med bolezni srca in ožilja velika skupina zelo raznolikih bolezni: od srčne in možganske kapi, motenj srčnega ritma do srčnega popuščanja. Prav ta raznolikost bolezni srca in ožilja in njihovo različno pojavljanje v starosti, zaradi mehanizma nastanka, je razlog za razlike, tudi v številu primerov, v celokupni umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja med moškimi in ženskami.
Po njihovih podatkih je več kot 80 odstotkov umrlih žensk zaradi bolezni srca in ožilja starejših od 80 let, med moškimi pa jih kar 50 odstotkov umre pred 80. letom starosti. To kaže, da so specifični vzroki smrti v skupini bolezni srca in ožilja med obema skupinama različni. Tudi v smislu, da manj moških doživi 80 let, ker prej umrejo zaradi drugih vzrokov smrti, ter zato ne razvijejo bolezni srca in ožilja, ki se pojavljajo po daljših obdobjih izpostavljenosti in jih beležijo med osnovnimi vzroki smrti pri ženskah.
»Podatki o osnovnem vzroku smrti ne pričajo neposredno o razširjenosti posamezne bolezni med populacijo, kajti posameznik, ki je določeno bolezen imel, ni nujno zaradi nje tudi umrl. Zato na osnovi podatkov o umrlih zaradi bolezni srca in ožilja tako ne moremo govoriti o tem, ali je bolezni srca in ožilja pri moških manj ali več kot pri ženskah, odvisno od tega, katera vrsta bolezni srca in ožilja nas zanima. Načeloma pa velja, da so znani dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja med moškimi v starosti od 25 do 74 let pogostejši, prav tako pa so opazovane bolezni srca in ožilja pri njih pogostejše,« so še pristavili.
