Slovenija je osma evropska država, ki je v živilih omejila transmaščobe. Zato, ker le te lahko povzročajo srčno-žilne bolezni, te pa v Sloveniji vzamejo največ življenj.
Omejiti jih je treba na najmanjšo možno mero, zahtevajo na slovenskemu Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Neželene maščobe so v napolitankah, piškotih, jušnih koncentratih, rastlinskih smetanah, čipsih, ocvrtem krompirčku, mleku v prahu in v drugi že pripravljeni hrani.
Dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ pravi, da je izpostavljenost prebivalcev transmaščobam nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. »Uživanje transmaščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Transmaščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojk, debelega črevesa), preeklampsije pri nosečnicah ter z astmo in alergijami pri otrocih.«
Prof. dr. Zlatko Fras z Univerzitetnega kliničnega centra dodaja, da primer Danske, kjer je bila takšna zakonska omejitev uveljavljena že pred leti, dokazuje, da je na ta način možno ne le zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečiti marsikatero prezgodnjo smrt.
To potrjuje tudi dr. Steen Stender s köbenhavnske univerze, ki je transmaščobe začel raziskovati pred 25 leti. Dejal je, da so na Danskem v štirinajstih letih preprečili smrt več kot devet tisoč ljudi. Zakonodaja, ki je omejila vsebnost transmaščob v živilih, je na Danskem stopila v veljavo 1. januarja 2004. Njihov predpis omejuje vsebnost transmaščob na dva odstotka v skupni maščobi, predpis pa se nanaša tako na domače kot tudi na uvožene izdelke.
Slovenska omejitev transmaščob
Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih je bil v Uradnem listu objavljen 20. marca 2018. Pravilnik strogo omejuje vsebnost transmaščob na največ 2 grama v 100 gramov skupnih maščob v živilu. Prepoved bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Predpis omejuje transmaščobe v vseh živilih, ki so naprodaj v Sloveniji, pa tudi tiste v obrokih v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji.
Zaradi prilagoditvenega obdobja moramo biti potrošniki še vedno pozorni pri uživanju predpakiranih živil, ki med sestavinami navajajo hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobe. Raziskave so pokazale, da so transmaščobe še vedno lahko v izdelkih z več maščobe, denimo v bureku, rogljičkih, pekovskemu pecivu … Ta hrana že sicer sodi med tiste, ki naj bi jo uživali poredko in v manjših količinah zaradi neugodne prehranske sestave.
Kaj so transmaščobe
Na NIJZ pojasnjujejo, da so rastlinska olja občutljiva živila oziroma sestavine živil. Predvsem na zraku in svetlobi se hitro kvarijo, oksidirajo, postanejo žarka. Da se ne bi pokvarila, jih delno ali v celoti hidrogenirajo. Tako nastanejo trdne ali poltrdne maščobe, ki so bolj obstojne in zato bolj zaželene v prehrambenih izdelkih. Kot stranski produkt delne hidrogenacije nastajajo transmaščobe, ki so postale del naše prehrane. Transmaščobe nastajajo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, denimo pri cvrtju.
Posledice uživanja transmaščob
Leta 1994 so prvič ugotovili, da imajo transmaščobe bistveno večji vpliv na razvoj ateroskleroze (kronična bolezen, pri kateri se zaradi kopičenja lipidov, kot so holesterol in trigliceridi, zadebeli stena arterij) kot nasičene maščobe. Zaradi strukturnih lastnosti se transmaščobe veliko lažje vežejo na stene žil in so po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije povzročitelj razvoja kroničnih srčno-žilnih bolezni, kapi in nekaterih rakavih obolenj. Tveganje je po nekaterih ocenah celo desetkrat večje kot v primeru uživanja pretežno nasičenih maščob (mesna maščoba, maslo, kokosova maščoba). Najbolj dosledni in prepričljivi so dokazi o njihovem vplivu na razvoj bolezni srca in ožilja, vse več raziskav pa nakazuje tudi možnost njihovega vpliva na razvoj nekaterih vrst raka, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pa tudi vpliv na neplodnost in na razvoj dojenčkov.
Označbe na etiketah izdelkov
Kupec iz deklaracije živila ne more izvedeti, koliko transmaščob je v izdelku, saj te informacije proizvajalci niso dolžni navajati, čeprav to nekateri vseeno prostovoljno označujejo. Pač pa lahko med sestavinami preveri, ali izdelek vsebuje delno hidrogenirane maščobe, ki so označene med sestavinami. Te so tiste, ki lahko vsebujejo višje vrednosti transmaščob in jih pogosto najdemo denimo v pecivu, tortah, rastlinski masti, trdni margarini, izdelkih iz listnatega testa, pekovskih izdelkih iz kvašenega testa. Zato, tako svetuje NIJZ, to hrano jejmo čim manj. Nasvet, jejte čim manj, velja tudi za napolitanke, vaflje, manj kakovostne slaščice, bolj mastne slane prigrizke.
Ana Lovšin