Homocistein so šele nedavno prepoznali kot dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, srčne in možganske kapi in tudi raka.
Medtem ko so leta in leta potekale burne razprave o škodljivosti holesterola na organizem, je zvišan homocistein v njegovi senci terjal vedno več žrtev. Tudi Slovencev. Srčno-žilne bolezni so eden naših največjih zdravstvenih problemov.
Med te bolezni med drugim sodijo arterioskleroza (poapnitev in otrdelost arterij), ateroskleroza (oblika arterioskleroze), hipertonija (bolezensko povečanje krvnega pritiska), zoženje koronarnih arterij in koronarne srčne bolezni. Homocistein so prepoznali tudi kot možni dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence, krvne strdke, kronično vnetje, depresijo, motnje pri erekciji, glavkom, odpornost na inzulin ter sladkorno bolezen tipa 2, črevesne motnje, bolezni ledvic, bolezni jeter in drugo.
Homocistein nastane iz metionina, ki ga vnesemo v telo s hrano. Ta se v zapletenem procesu pretvarja v homocistein, ki se v nadaljnjih presnovnih dejavnostih pretvori v cistein, iz katerega nastajajo snovi, ki dajo celici naravno odpornost, ali nazaj v metionin.
Povišane vrednosti homocisteina so navadno povezane s pomanjkanjem B-vitaminov. Najpogostejši vzroki za visoko raven homocisteina so še debelost (indeks telesne mase 25 ali več), pretirano uživanje alkohola, kronični stres, čezmerno uživanje kofeina, genetika, premalo telesnega gibanja, bolezni ledvic, menopavza, kajenje in mnoga zdravila.
Referenčne vrednosti homocisteina:
več kot 29 mikromola/liter – zelo visoko tveganje
15–29 mikromola/liter – visoko tveganje
11–15 mikromola/liter – srednje tveganje
manj kot 11 mikromola/liter – normalno
ciljna vrednost: 6–8 mikromola /liter
Angleški znanstvenik Patrick Holford pa izrecno pravi: »Vsaka vrednost, ki je višja od 6, morda tudi 7 mikromolov, že povzroča bolezni.«
Nižanje homocisteina
Visoke ravni homocisteina ne nižamo z zdravili. Že sprememba v prehrani in prehranski dodatki so v večini primerov dovolj za njegovo normalno raven v krvi. Jejmo dovolj kakovostnih beljakovin, živil z vitamini B skupine, več zelenjave, zlasti česna, popijemo manj kave in črnega čaja.
Strokovnjaki svetujejo naslednje prehranske dodatke:
- Staran česnov izvleček: 600 miligramov enkrat do trikrat na dan. Česen varuje srce in krvne žile, znižuje označevalce oksidativnega stresa, vključno s tistimi, ki so povezani z problemi uravnavanja krvnega sladkorja. Staran česnov izvleček ne moti zdravil za redčenje krvi.
- Vitamine B skupine, ki vključujejo najmanj 50 miligramov B6 – ena tableta ali kapsula enkrat na dan oziroma po navodilu proizvajalca. Kakovostni vitamini B skupine navadno vsebujejo vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B9 (folna kislina) in B12.
- Vlaknine – ženske naj bi jih dnevno užile 26 gramov, moški pa 30 gramov.
- Omega 3 esencialne maščobne kisline DHA in EPA (ribje olje) – 1000 miligramov dva to trikrat na dan.
- Probiotiki, 5 do 10 milijard živih mikroorgnizmov (ta količina mora biti zagotovljena do konca roka uporabnosti), dva do trikrat na dan. Probiotiki pomagajo normalizirati floro v prebavnem traktu, znižujejo trigliceride in holesterol.
*********
TESTIRANJE HOMOCISTEINA
Raven vrednosti homocisteina v krvi ugotavljajo z enostavnim laboratorijskim testom. Na homocistein se lahko testiramo tudi v Adria labu v Ljubljani (Šestova ulica 2), cena z odvzemom krvi je 27,5 €, samoplačniško. Naročniki na revijo Preventiva imate pri tem 10 % popusta. Na odvzem krvi lahko pridemo kadarkoli, brez naročanja, na tešče.
Anja Drašler