Število rakov na prostati, dojkah in materničnem vratu se v razvitem svetu povečuje. Najbolj narašča rak na prostati. Zdravljenje pa je pogosto odvisno od specialista, ki ga sreča bolnik. Temelji predvsem na storitvah, ki jih lahko ponudi zdravnik, opozarja dr. Richard Lippman.
Leta 2000 so v strokovni reviji JAMA (Journal of American Medical Association) primerjali zdravljenja, ki so jih predpisali urologi, s tistimi, ki so jih predpisali onkologi radiologi. 92 odstotkov urologov je priporočilo odstranitev prostate, medtem ko je 72 odstotkov onkologov priporočilo zdravljenje z obsevanjem. V nobeni od skupin bolnikom niso svetovali uživanja prehranskih dopolnil ali hormonskega zdravljenja. Vse kaže, da zdravniki pri teh vrstah rakov ne posvečajo veliko pozornosti njihovim osnovnim vzrokom. Če bi prepoznali vzroke, bi lahko uporabili ustreznejša zdravila. Enako velja za primer hipotiroidizma ter raka na dojki in materničnem vratu.
Testosteron ne povzroča raka
»Na konvencionalno zdravljenje že na splošno preveč vpliva specialnost lečečega zdravnika, pa tudi stroka kot celota si nenehno prizadeva ohranjati neutemeljeni mit, da testosteron povzroča raka. Testosteron ne povzroča raka. Če bi visoke ravni testosterona povzročale raka na prostati in drugod, zakaj potem za rakom na prostati ne zbolijo odraščajoči najstniki?« se sprašuje dr. Lippman.
Dejstvo je, da moški ob staranju izgubi kaki dve tretjini svojega testosterona, medtem ko ostane raven estrogena skoraj nespremenjena. Zaradi tega pride do prevlade estrogena, ki povečuje tveganje za pojav raka na prostati in povečanje prostate. Upadanje testosterona pri moškemu privede do povečevanja maščobnih celic. Zlasti v predelu trebuha. Te maščobne celice tvorijo še več estrogena, kar deluje kot prilivanje olja na ogenj – ogenj prevlade estrogena.
Usodna prevlada estrogena
Prevladujoči estrogen spodbuja razrast celic prostate pri moških ter celic tkiva dojk in materničnega vratu pri ženskah. Obstaja še en vir povečanih ravni estrogena: to so prevelike količine psevdoestrogenov, ki zaidejo v telo z ostanki umetnih snovi (plastika) in pesticidov, kakršni so na primer PCB in dioksini. Te povečane ravni je treba zdraviti, saj je prevlada estrogena edini znani vzrok raka na materničnem vratu, pravi strokovnjak.
Prostata je moški ustreznik maternice. Oba organa se razvijeta iz istih zarodnih celic, zato ne preseneča, da sta pod vplivom istih hormonov; prav tako kot tkivo dojk.
Zaviranje onkogenov
»Vse te celice vsebujejo gen, ki povzroča raka (onkogen Bcl-2), in gen p53, ki pred njim varuje. Danes poznamo učinkovite metode, s katerimi je mogoče oslabiti gen, ki spodbuja tveganje za nastanek raka. In spodbuditi tistega, ki varuje pred to boleznijo.
V prihodnosti naj bi zaviranje onkogena Bcl-2 in spodbujanje gena p53 postalo običajna praksa. Še posebej zagovarjam zaviranje estrogena, estradiola, v vseh primerih, ko prevladuje estrogen. Obstaja več vrst zaviralcev estrogena, na primer bioidentični progesteron, estriol, DIM, Indol-3-karbinol, Arimindex® in še zlasti 2-metoksiestradiol (2ME2). 70 odstotkov raka na dojki je posledica dejavnosti aromataze, ki jo je mogoče zavreti z uživanjem DIM, Indol-3-karbinola in Arimindexa.
Po najnovejših ugotovitvah raziskovalcev s Klinike Mayo se je 2ME2 izkazal kot učinkovit pri zdravljenju sarkoma, pljučnega raka in možganskega raka, kar kaže na to, da bi bilo zdravilo lahko učinkovito tudi pri zdravljenju raka dojke, zlasti pri napredovanju te bolezni. Učinkovito zdravi tudi levkemijo, osteosarkom, hondrosarkom in raka na prostati, celo v primeru, ko so se metastaze že razširile v kosti,« pojasnjuje dr. Richard Lippman.
Anja Drašler
******
Dr. Richard Lippman je vodilni strokovnjak na področju medicine proti staranju. Za svoje raziskovalno delo je bil nominiran za Nobelovo nagrado za medicino. Njegova priporočila o tem, kako odložimo staranje, povzemamo po knjigi »Ostani pri 40-ih – brez diet ali naporne vadbe«
