Prejšnjič smo pisali, da ima 75 odstotkov ljudi, ki doživijo infarkt srca ali možgansko kap, »slab« holesterol LDL v mejah normale. Predstavili smo preglednico izsledkov Evropske študije srca (iz leta 2008, dr. Kendrick), iz katere je razvidno, da imajo v državah, kjer pojedo največ nasičenih maščob (živalskih maščob – masla, svinjske masti ter kokosovega in palminega olja), najmanj smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. To je v Franciji, Švici, Italiji, Španiji. Kako je to mogoče, saj so ti izsledki iz študij povsem v nasprotju z uradnimi zdravstvenimi in prehranskimi smernicami. Kaj nas torej v resnici mori?
Nadaljujemo pogovor z Alešem Homovcem, s strokovnjakom za celično medicino, ki je na Nizozemskem opravil izobraževanje v fundaciji Dr. Rath Healt. Celična medicina je veja medicine, ki po naravni poti – s pomočjo vitaminov, mineralov in aminokislin – telesu zagotavlja najboljše možne količine naravnih in nujno potrebnih snovi. Kar nam je povedal glede vpliva različnih maščob na človekovo zdravje, vsakodnevno preverja v praksi. Tam, kjer nas ne boli, a nas lahko v trenutku zelo prizadene. Na ožilju. Večina infarktov in kapi je namreč nepričakovanih; tudi če živimo relativno zdravo, imamo lahko tak genski material, da imamo večje tveganje za infarkt in kap.
Z medicinskim aparatom arteriograf (Tensiomed Ateriograph) ljudem meri elastičnost/togost oziroma starost ožilja. Z meritvami (tako kot bi meril tlak) dobi celovito sliko stanja arterij v telesu, tudi najmanjših krvnih žilic. V petih letih je opravil že kakih pet tisoč meritev v Sloveniji in tujini. Po meritvah se s preiskovanci pogovori tudi o dejavnikih tveganja, prehrani in (ne)zdravem življenjskem slogu.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Za srčno-žilne bolezni, zlati srčni infarkt in možgansko kap, je veliko več dejavnikov kot le »slab« LDL holesterol, ki je glavni »dežurni« krivec uradnih smernic. Sogovornik nam jih je naštel kar sedemnajst! Medicina od teh meri samo štiri dejavnike (LDL in HDL holesterol, trigliceride, krvni tlak), pa še to enega (LDL holesterol) netočno.
Dejavniki so tudi pokazatelji, znanilci težav. Če jih ne merimo, zlahka spregledamo, kako resno sta morebiti ogrožena naše srce in ožilje. Vse te dejavnike sinergijsko razkrije oziroma nadomesti merjenje ožilja z arteriogramom.
Pa pojdimo po vrsti, kot kaže slika (od levo zgoraj navzdol):
- nizka raven EPA/DHA; gre za omega 3 esencialne maščobne kisline. EPA in DHA je največ v prostoplavajočih morskih ribah (najbolje je krilovo olje, ker je najbolj čisto). Slovenci pojemo premalo rib in preveč rastlinskih olj, ki vsebujejo omega 6 maščobne kisline, ki povzročajo vnetja.
- povišan C-reaktivni protein (CRP); kaže na vnetja v telesu, vnetja pa povzročajo omega 6 maščobne kisline iz rastlinskih olj (vsa rafinirana in hladno stisnjena olja iz semen, denimo sončnično, sojino, repično, laneno, konopljino olje); CRP nižajo omega 3 maščobne kisline, vitamini C, A, E.
- povišan LDL holesterol
- preveč inzulina; več sladkorja zaužijemo, več inzulina imamo v krvi. Ker inzulin oksidira, pospešuje razraščanje gladkih mišic, ki prerastejo krvni strdek. Inzulin je močan rastni faktor, zaradi česar dobi veliko sladkornih bolnikov še raka na črevesju. Visok inzulin botruje tudi raku na prsih, ker pospešuje delitev celic.
- nizka raven »dobrega« HDL holesterola; normalne vrednosti po medicinskih smernicah so > 1,2 mmol/l pri moških in > 1,4 mmol/l pri ženskah.
- visoka raven glukoze v krvi; gre spet za sladkor, ki je povezan z inzulinom. Že leta 1957 je John Yudkin, profesor fiziologije na Queen Elisabeth College v Londonu (1945–1954) in profesor nutricistike in dietetike (1954–1971), odkril povezavo med srčno-žilnimi boleznimi in sladkorjem. Po izsledkih njegovih raziskav sta število srčnih bolnikov in smrtnost tesno povezana s količino sladkorja, ki ga zaužijemo. Povprečna poraba sladkorja pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi je bila 70 kilogramov na leto, pri zdravih samo 40 kilogramov.
- pomanjkanje dušikovega oksida; dr. Louis J. Ignarro, Nobelov nagrajenec za medicino za odkritje pomembnosti dušikovega oksida za srčno-žilni sistem, je dejal, da lahko z dušikovim oksidom popravimo poškodbe na srčno-žilnem sistemu. Dušikov oksid v krvi dvignemo s prehranskim dopolnilom Cardio plus. V Cardio plusu citrulin podaljšuje spreminjaje arginina v dušikov oksid, ki širi žile.
- pomanjkanje vitamina D; tudi medicina priznava, da ga veliko ljudem primanjkuje.
- pomanjkanje vitamina K; pojemo ga premalo, je v zelenolistni zelenjavi.
- visoka raven hormona estrogena; če zvečer jemo sladko, se nam lahko zviša kortizol in posledično tudi raven estrogena, raven hormona progesterona pa se zniža. Estrogenska prevlada lahko povzroča tudi raka na prsih in ciste v maternici.
- preveč trigliceridov; trigliceridi so maščobe, ki se s krvjo prenašajo po telesu kot maščobni delci. Skladiščijo neporabljene kalorije v maščobnih tkivih in organizmu zagotavljajo energijo. Lahko prispevajo h kopičenju maščobnih snovi, ki povzročajo zoženje in zamašitev žil.
- premajhna raven prostega testosterona v krvi; bolj smo v stresu, več sladkorja zaužijemo, nižji je testosteron. Pri obeh spolih se med 35. in 60. letom starosti zmanjša tvorba testosterona in drugih hormonov. Moški izgubijo kar dve tretjini do dve četrtini svojega testosterona in posledice niso rožnate. Tudi raven testosterona dvigne prehransko dopolnilo Cario plus.
- preveč fibrinogena; gre za presežek snovi, ki strjuje kri. Nižajo ga omega 3 maščobe in vitamin C.
- preveč homocisteina; presežek homocisteina nižajo vitamini B skupine in C vitamin. Medicina ga ne niža, ker nima zdravila.
- visok krvni tlak
- preveč holesterola
- visoka raven lipoproteinov A – Lp(a); to je maščoba, ki je prisotna v strdkih. Izmerimo si ga lahko v laboratoriju le samoplačniško in na lastno pobudo.
»Po informaciji, s katero razpolagam, se določanje lipoproteina A v krvi v sedaj delujočih laboratorijih v Sloveniji rutinsko ne izvaja predvsem zato, ker ni na razpolago specifičnega zdravila za njegovo znižanje,« je na medicinskem spletnem forumu Med.over.net pojasnil prim. Boris Cibic, dr. med., spec. kardiolog, iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Tatjana Svete