Naših ljubljenih pokojnih se radi spominjamo skozi celo leto, a vseeno je november čas, ki je še posebej naklonjen temu, da z našimi dragimi vzpostavimo ljubečo vez. V teh dneh so energije bolj subtilne, meja med Nebesi in Zemljo je zelo tanka in zato je komunikacija z našimi dragimi še lažja.

V času v katerem živimo sedaj, imamo neskončno možnosti za osebno rast in duhovni razvoj. Danes imamo na voljo toliko različnih orodij, da lahko vsak izbere tisto, ki ga najbolj začuti zase glede na svoj trenutni nivo zavedanja. Živimo v času, kjer te nihče več ne gleda čudno, če mu omeniš, da meditiraš. Živimo v času, ko že skoraj vsaka druga oseba obiskuje jogo, meditira in dela na sebi na različne načine. To je zelo dobro in lahko smo hvaležni, da nam ta doba to omogoča. Pa vendar, je treba tudi pri teh stvareh včasih malce ustaviti konje.

Znano je, da hoja po duhovnih stezah od pohodnikov pričakuje nenavezanost. Tu mislimo na nenavezanost na hišo, avto, pa na delo in na ljudi, ki so nam blizu: na partnerje, otroke, starše. Navezanost je sebična ...

V prejšnjem članku sem že pisala o tem, da je recept za srečo odvisen le od nas samih. Vsakodnevnim življenjskim izzivom se ne moremo izogniti, lahko pa vplivamo na našo reakcijo, ko se nam le-ti zgodijo.  Če smo sproti, vsakodnevno zavestno prisotni tukaj in zdaj, lahko vsak izziv spremenimo v priložnost za učenje. Vedno imamo dve možnosti: lahko dopustimo, da nas na videz nepomembne vsakodnevne situacije popolnoma iztirijo, lahko pa jih uporabimo za našo osebnostno rast. Če to prakticiramo vsak dan sproti, se o sebi vsak dan naučimo nekaj novega in sčasoma spremenimo pogled na življenje.

V preteklosti, so se ljudje večkrat začudili, ko sem zgodaj zjutraj že vsa nasmejana in polna energije prišla v službo. Ko sem bila najbolj na tleh, sem se vedno znala hitro pobrati. Takrat so mi vsi rekli: ''Dobra si, če bi se to zgodilo meni, ne vem kaj bi bilo...'' Večkrat se začudijo, kako sem lahko tako pozitivna. In ker se ne obremenjujem z nepomembnimi stvarmi, me nekateri ljudje dojemajo kot popolnega flegmatika in mi rečejo: ''Blagor tebi, ker tako razmišljaš, tudi jaz si želim, da bi tako enostavno gledala na vse skupaj.''